Lani rekordni izpusti toplogrednih plinov

Ženeva – Raven toplogrednih plinov je po poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO) lani spet dosegla rekord. Ta trend pomeni, da bodo prihodnje generacije soočene s čedalje večjimi posledicami podnebnih sprememb, kot so vročina, ekstremno vreme, pomanjkanje vode, dvig morske gladine ter poslabšanje vodnih in kopenskih življenjskih okolij.

Po poročilu WMO je lani koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi dosegla 407,8 delca na milijon delcev zraka, leta 2017 pa 405,5 delca. Koncentracija narašča dokaj enakomerno, skoraj enako je zrasla med letoma 2016 in 2017. Simbolno mejo 400 delcev ogljikovega dioksida smo prestopili leta 2015, pri čemer znanstveniki ugotavljajo, da za dosego cilja pariškega podnebnega sporazuma oziroma omejitev segrevanja planeta na največ 1,5 stopinje Celzija ne bi smeli preseči koncentracije 350 delcev. Ogljikov dioksid ostane v atmosferi stoletja, v oceanih pa še dlje.



Višje kot v preteklem desetletju so tudi koncentracije metana in dušikovih oksidov, je pokazala mreža meteoroloških postaj. Od leta 1990 se je toplogredni učinek atmosfere povečal za 43 odstotkov, pri čemer ima ogljikov dioksid 80-odstotni delež.



»Nobenega znaka ni, da se bo ta trend ustavil, kaj šele obrnil, kljub zavezam držav k uresničevanju podnebnega sporazuma,« je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas. »Zaveze moramo spremeniti v ukrepe in povečati ambicioznost, vse za blagostanje človeštva,« je dodal in opozoril, da so bile podobne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi pred tremi do petimi milijoni let. Takrat so bile temperature na Zemlji višje za od dve do tri stopinje Celzija, gladina morja pa višja od 10 do 20 metrov.

147 odstotkov več CO2 kot leta 1750

Skrb zbuja to, da svetovni izpusti toplogrednih plinov še leta 2030 ne bodo dosegli vrha, če upoštevamo zaveze držav. V poročilu WMO je potrditev, da je za višje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju najbolj odgovorno kurjenje fosilnih goriv, to namreč kažejo preiskave izotopov. Ogljikovega dioksida je v atmosferi 147 odstotkov več kot v predindustrijski dobi oziroma leta 1750.



Ogljikov dioksid največ prispeva k segrevanju, drugi je metan s 17 odstotki. Približno 40 odstotkov metana pride v atmosfero iz naravnih virov (denimo iz močvirij in termitov), 60 odstotkov pa iz dejavnosti človeka, kot so živinoreja, gojenje riža, izkoriščanje fosilnih goriv, smetišč in kurjenja biomase. Metan je v atmosferi dosegel 1869 delcev na milijon, kar pomeni 259 odstotkov več kot v predindustrijski dobi.



Dušikovi oksidi so dosegli 331,1 delca na milijon, kar je 123-odstotno povečanje od predindustrijske dobe. Šestdeset odstotkov emisij je naravnih, 40 pa človeških (kurjenje biomase, uporaba umetnih gnojil, industrijski procesi). Dušikov oksid je pomemben uničevalec ozonskega plašča in prispeva k segrevanju šestodstotno.