Kupi odpadne embalaže se znižujejo

Ljubljana - Po spremenjeni uredbi, ki komunalam omogoča, da same najdejo podjetja, ki jim bodo odpeljala in predelala kupe odpadne embalaže, so se začeli kupi ponekod, tudi v Ljubljani, že manjšati. Po interventnem zakonu, ki gre še v obravnavo državnega zbora, bodo začeli pospravljati prihodnje leto.

Odpadno embalažo odvažajo za 120 evrov na tono. Za to ceno je minister za okolje in prostor Jure Leben dejal, da je primerna, saj so pred objavo embalažne uredbe zbrali več ponudb, ki so bile cenejše, po objavi pa so cene dosegle tudi 200 evrov. »Ne bomo se pustili izsiljevati,« je dejal Leben. Tudi ta denar pa bodo, kot je zatrdil, skušali potem izterjati od družb za ravnanje z odpadno embalažo (droe). »Država mora vsaj poskusiti izterjati denar nazaj od podjetij, ki so zadolžena za urejanje področja odpadne embalaže. Kot minister sem odgovoren do državljank in državljanov, do tistih, ki reciklirajo, ki dnevno pazijo, da ščitimo našo zeleno Slovenijo. Državni proračun je od vseh nas, zakaj bi državljanke in državljani plačevali za nekaj, kar bi se po sistemu moralo že izvajati,« se je vprašal.



To predvideva tudi za interventni zakon za nakopičeno odpadno embalažo (dobrih 9000 ton) in sveče (1305 ton), ki bo po pričakovanjih Lebna sprejet 18. decembra, izvajati pa ga bodo začeli čim prej v novem letu. Za izvedbo zakona je predviden poldrugi milijon evrov, prerazporejen iz programa za odpravo posledic naravnih nesreč.

Iz ljubljanskega skladišča na Barju bo Kostak po pogodbi med Snago, Kostakom in MOP, v dveh tednih odpeljal 2000 ton odpadne embalaže. Še pred dobrim mesecem, ko je odlagališče obiskal tudi Leben, so imeli v skladišču med 2300 in 2400 ton odpadne embalaže. Do preteklega petka se je količina povečala na 4.300 ton odpadne embalaže, Kostak pa vsak dan odpelje 160 ton. »V Snagi začasno rešitev za odvoz odpadne embalaže, ki predstavlja veliko sanitarno in požarno tveganje, ocenjujemo kot nujno in dobrodošlo potezo,« ob tem pravijo v Snagi.

Za nazaj ni zakonito

»Iz predloženega gradiva je jasno razvidno, da MOP ne spoštuje mnenja službe vlade za zakonodajo, ki ugotavlja, da država ne more uveljavljati obveznost izterjave stroškov za nazaj, kar pomeni, da bo s tem zakonom zaradi izvedbe interventnih ukrepov neposredno obremenjen proračun. Hkrati pa z interventnim zakonom ustvarja pravno podlago za ohranjanje nezakonitega in netransparentnega sistema, pri čemer pripombe petih družb za ravnanje z odpadno embalažo oceni kot neutemeljene, ker šesta družba na trgu (Embakom) sprejema razlago MOP, da že sedaj veljavna zakonodaja nalaga obveznosti droe za prevzem celotne količine odpadne embalaže,« sporočajo iz Dinosa in Interseroha. Dodajajo, da je Embakom poleg tega v solastništvu komunal, tudi ljubljanske Snage, ki jim bo tak zakon prinesel znatne dodatne ekonomske koristi.

Sežigalnica bo ali ne?

»Predvideval sem, da se bo kapital uprl, a vrag je vzel šalo, sistem se je podrl,« odgovarja minister in dodaja, da droe nekaterim podjetjem sploh ne odvažajo več odpadne embalaže. Priznava sicer, da je za večino težav kriva slaba zakonodaja, zato so se v sodelovanju z vsemi vpletenimi že lotili prenove zakona o varstvu okolja. Januarja in februarja načrtujejo še pet delavnic, na katerih bo treba najti tudi odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija gradila sežigalnico ali ne.



V to, da delajo prav, je ministra dodatno prepričala še grožnja Evropske komisije s tožbo zaradi nenadzorovanega odlaganja odpadkov. Slovenija bi morala sanirati 21 odlagališč odpadkov, je pojasnil Leben, do zdaj jih je 19, ostala so še tri. »Za vsako odlagališče bomo pripravili natančen operativni načrt,« pravi minister in dodaja, da zagrožene dnevne kazni v podobnih primerih hitro sežejo do 10.000 evrov.