Leben: Slovenija se utaplja v odpadkih

Ljubljana - Odpadno embalažo in tudi odpadne sveče bi lahko na podlagi interventnega zakona, ki je od petka v skrajšani javni obravnavi, začeli odvažati v začetku februarja, je med kupi odpadne embalaže na Barju povedal minister za okolje in prostor Jure Leben. Komunalna podjetja skrbi, da se bodo razmere do konca leta še poslabšale, družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) namreč menijo, da so izpolnile letošnje obveznosti.



»Danes lahko rečem, da je država zatajila, zatajil je nacionalni sistem za zbiranje odpadne embalaže. Tega se večina državljank in državljanov ne zaveda, vendar imajo komunalna podjetja že velike prostorske težave,« je povedal Leben. »Slovenija se trenutno utaplja v odpadkih« je poudaril. »To ni le sanitetni in okoljski problem, temveč tudi varnostni problem, saj komunalna podjetja ne morejo več zagotavljati niti osnovne požarne varnosti,« je še dodal Leben na Barju, kjer Snaga skladišči med 2300 in 2400 ton odpadne embalaže. V vsej Sloveniji je po ocenah med 9000 in 10.000 ton neprevzete odpadne embalaže.

{embed_iframe}https://services.delo.si/enovice/prijava/{/embed_iframe}

Javno dobro, ne tržna načela

Zato je bil, kot pravi, prisiljen predlagati interventni zakon, ki ga bodo poslanci predvidoma sprejemali po nujnem postopku, in skrajšati čas javne obravnave predloga zakona na 14 dni. Vse deležnike je Leben pozval, naj podajo svoje pripombe in predloge, da bo zakon čim prej uveljavljen.



Leben je namreč prepričan, da bo le sodelovanje vseh omogočilo učinkovito izvedbo interventnega zakona, še posebej pa novega sistema ravnanja z odpadki v spremenjenem zakonu o varstvu okolja. Nova pravila, ki bodo vsebovala načelo onesanaževalec plača, kar pomeni tudi, da bo treba plačati za vsak kilogram embalaže (zdaj velja oprostitev obveznosti za vsa podjetja, ki na trg dajo manj kot 15 ton embalaže na leto), ob tem pa se na ministrstvu nagibajo k načelu javnega dobra, ne k tržnim načelom, ki zdaj opredeljujejo delo šestih Droe.

Interventnih 700.000 evrov

»V Snagi in gospodarskem interesnem združenju predelovalcev odpadkov smo vseskozi opozarjali, da je treba interventno nekaj narediti,« je poudaril prvi mož Snage Janko Kramžar in dodal, da je novi minister s svojo ekipo dokazal, da se da narediti, kar je bilo prej deset let nemogoče.



Direktor zbornice komunalnega gospodarstva GZS Sebastijan Zupanc je zakon pozdravil, vendar opozoril, da bo začel veljati šele čez nekaj mesecev. »Skladišča imamo polna odpadne embalaže, sprazniti jih moramo danes,« je dejal. Predlagal je, da bi komunale razbremenili tako, da bi odpadno embalažo začasno skladiščili na degradiranih območjih. Leben je dejal, da že preverjajo, kje po Sloveniji so takšne površine. Na ministrstvu se bodo že v petek, v četrtek Leben pričakuje zeleno luč koalicije, lotili priprave dokumentacije za evropska razpisa za odvoz odpadne embalaže in za začasno skladiščenje. Denar, 700.000 evrov, za interventne ukrepe bo zagotovilo ministrstvo, potem pa ga skušalo čim več dobiti nazaj od krivcev za razmere.



Kramžar se je ob tem zavzel za spremembe sistema na način, da bi embalažnina pomenila pritisk na proizvajalce in trgovce, da dajo na trg take proizvode, ki se jih da ponovno uporabiti, popraviti ali reciklirati. »Zdaj je raven embalažnine taka, da tega pritiska ni,« opozarja Kramžar. Ugotavlja tudi, da Droe niso zavezane odpadkov bodisi reciklirati bodisi energetsko izrabiti, zato naredijo tisto, kar je stroškovno ugodnejše. Podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo embalažo, bi morala plačati za vse ravnanje z odpadno embalažo, to je podaljšana odgovornost proizvajalca. Droe pa bi, tudi po sodni praksi upravnega sodišča, morale prevzeti le toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci.

Sistem ne deluje

Podatki se ne ujemajo na nobene področju. Droe trdijo, da prevzemajo več odpadkov, kot bi jih morale, pa tudi na to, da se kakovost odpadne embalaže slabša. Srečko Bukovec, direktor Slopaka, je povedal, da to opažajo že leta. »Še leta 2010 je bilo v odpadni embalaži iz gospodinjstev približno 45 odstotkov nečistoč, zdaj je ta delež med 60 in 70 odstotkov. V vseh teh letih je sistem deloval v nasprotju z zaželenim. Slovenija bo evropske cilje kar težko dosegla,« pravi Bukovec, ki pogreša predvsem osveščanje. Tega si šest Droe v ostri konkurenci ne more privoščiti.