Krožno je v predpisih, v praksi smo odvisni

Ljubljana – Slovenija se želi mednarodno predstaviti kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, vendar kot so že opozorili na GZS, šele zdaj natančneje določa, kdaj odpadek postane surovina. Krožno gospodarstvo bo tudi ena glavnih tem slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije, a s strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom (Srip) za to področje sedanja vlada še ni vzpostavila stika.

»Naš sistem upravljanja virov je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežuje nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo, hkrati pa se dražijo procesi, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij,« pravijo na GZS in opozarjajo, da je EU to prepoznala že davno, saj je že v direktivi iz leta 2008 uvedla mehanizem prenehanja odpadka. Brez tega ni mogoče preiti v krožno gospodarstvo. V podjetjih pravijo, da mora tudi izkopana zemljina ali uporabljen plastičen lonček med odpadke, zato prve ni mogoče vgraditi v nasip, drugega pa ne uporabiti kot surovino za izdelavo novega lončka.



Na Mopu pa poudarjajo, da se Slovenija že od leta 2014 zavzema za krožno gospodarstvo. To je uvrščeno med strateške razvojne prioritete, vključeno je v vse strateške dokumente, imamo tudi kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Obnova po zdravstveni in gospodarski krizi se mora osredotočiti na nizkoogljične in krožne naložbe ter digitalizacijo.

»Pandemija je pokazala, kako pomembno je biti samozadosten, zlasti pri ravnanju z odpadki. Zato bi morali uporabiti načela krožnega gospodarstva tudi za pospeševanje trga visokokakovostnih sekundarnih surovin. Kadar določenega deleža odpadkov ni mogoče reciklirati, je treba vzpostaviti ustrezne zmogljivosti za pretvorbo v energijo, da se prepreči odvisnost od prevoza na dolge razdalje,« je državna sekretarka na Mopu Metka Gorišek predstavila stališče, ki ga ima Slovenija tudi pri Združenih narodih. Pri izvajanju naše dolgoročne podnebne strategije 2050 bo krožno gospodarstvo ključno za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest.



A za dosego zastavljenega bo treba sodelovanje razširiti na celotno družbo. Prejšnja vlada je imela posebno skupino za sodelovanje s strateškimi partnerstvi, sedanja pa Sripu za krožno gospodarstvo ni poslala še nobenega vabila k sodelovanju. Kot je povedala koordinatorica Sripa Dragica Marinič, so tudi za predsedovanje predvideli več dogodkov in predstavitev, saj ima 74 članov kaj pokazati, vendar je vse negotovo zaradi pandemije koronavirusa.



Med zanimivimi projekti je evropski pilotni projekt za predelavo odpadnega tekstila v Mariboru, projekt proizvodnje bioplastike v Celju, pomemben je tudi razvoj novih baterij na Kemijskem inštitutu, ki bi lahko zrasel v pilotni in testni center. Letos so se lotili tudi iskanja rešitev za bolnišnične odpadke, kar bi vključevalo tudi maske, ki so v uporabi med pandemijo koronavirusa. V maskah so namreč različni materiali. Projektov podjetij je sicer še veliko.