V nadaljevanju preberite:

Vsako leto se zbudi upanje, da bo človeštvo naredilo korak naprej v blaženju podnebnih sprememb, pa to takoj prekrije kaj bolj pomembnega. Evropska komisija tako kljub zelenemu dogovoru zaradi zmanjševanja odvisnosti od Rusije dopušča podaljšanje rabe premoga. Pri nas vlada zdaj krpa luknje v Eko skladu, kjer pa imajo zaradi kadrovske stiske čakalne dobe. Po drugi strani pa je elektrodistribucijam vzela prihodke. Fiskalni svet ugotavlja, da že brez takih posegov manjka precej denarja.

Doseganje podnebno-energetskih ciljev je v prihodnjih letih eden največjih izzivov tudi za fiskalno politiko. Fiskalni svet je tako ocenil, kako velike posledice za javne finance bi lahko do leta 2030 imelo uresničevanje podnebno-energetskih ciljev, kot so določeni v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN); zahtevalo bi približno trikrat večji povprečni letni obseg investicij za doseganje teh ciljev kot med letoma 2016 in 2020 oziroma okoli štiri odstotke BDP več na leto. Pri tem je pomembno, da to niso končne številke, NEPN bo treba uskladiti z evropskim načrtom Pripravljeni na 55, kar bo zahteve še povečalo.