Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Izumirajo tudi glive in viri za sveta kadila

Rdeči seznam: Če izgubimo glive, osiromašimo ekosistemske storitve, odpornost pridelkov in dreves pred sušo in patogeni, pa tudi skladiščenje ogljika v tleh
Ohranjanje starih gozdov je izjemno pomembno za glive, ki so osnova življenjskih prostorov. FOTO: Brane Piano/Delo
Ohranjanje starih gozdov je izjemno pomembno za glive, ki so osnova življenjskih prostorov. FOTO: Brane Piano/Delo
28. 3. 2025 | 13:00
28. 3. 2025 | 14:59
5:33

Število vrst gliv na rdečem seznamu ogroženih vrst, ki ga vodi Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN), je preseglo tisoč. To je posledica krčenja gozdov, širjenje kmetijskih površin in naselij. Na novo pa so se na seznam uvrstila tudi drevesa, katerih smola je osnova za tako imenovana sveta kadila. Nekaj novic je tudi dobrih, projekti ohranjanja vrst, tudi levov, so uspešni.

Gliv, ki so omogočile prehod rastlin iz morja na kopno in še danes v veliki meri skrbijo za to, da rastline dobijo hranila iz tal v primerni obliki, druge poskrbijo za razkroj odmrlih delov, tretje pa so lahko in tudi so kot gobe naša hrana, je na rdečem seznamu že 1300, od teh vsaj 411 vrstam grozi izumrtje. Rdeči seznam IUCN tako zdaj vključuje 169.420 vrst živali, rastlin in gliv, od tega 47.187 vrstam grozi izumrtje.

Slovenija je ena redkih držav, ki ne dovoljuje golosekov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Slovenija je ena redkih držav, ki ne dovoljuje golosekov. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Glive so neslavne herojinje Zemlje, oblikujejo temelje zdravih življenjskih okolij, a so pogosto prezrte,« pravi dr. Grethel Aguilar, generalna direktorica IUCN. Preučili so 155.000 znanih vrst gliv, katerih razsežno podzemno omrežje vzdržuje naravo in življenje, ki ga poznamo. Glive spadajo v lastno kraljestvo, ločeno od rastlin in živali. Po ocenah je na Zemlji 2,5 milijona vrst gliv. Veliko jih je užitnih, uporabljamo jih za hrano in tudi za fermentiranje pijač, so osnova za veliko zdravil in nudijo podlago za naravno obnovo onesnaženih območij.

Glive so tudi hrana v različnih oblikah, glivične okužbe pa so nekaj najbolj trdovratnega, kar lahko doleti človeka. FOTO: Urška Fartelj
Glive so tudi hrana v različnih oblikah, glivične okužbe pa so nekaj najbolj trdovratnega, kar lahko doleti človeka. FOTO: Urška Fartelj
Najbolj jih ogroža hitro širjenje kmetijskih in urbaniziranih območij, to življenjsko ogroža 279 vrst. Izpusti dušika in amonijaka iz umetnih gnojil ter izpusti motorjev na fosilna goriva ogrožajo dodatnih 91 vrst. Najmanj 198 vrst gliv je ogroženih zaradi izsekavanja gozdov, tudi nezakonitega, in krčenja gozdov za kmetijsko rabo. Goloseki starih gozdov so še posebej uničujoči, saj se glive ne morejo obnoviti v serijah golosekov in ponovne zasaditve dreves.

Trideset odstotkov iglastih gozdov so posekali na Finskem, Švedskem in v Rusiji od leta 1975, kar je nekatere vrste gliv potisnilo na rob preživetja. Podnebne spremembe so še ena grožnja. Več kot 50 vrst gliv je ogroženih zaradi sprememb vzorcev požarov v ZDA, ki so tudi drastično spremenili gozdove.

»Medtem ko so glive pretežno skrite pod zemljo ali v lesu, njihovo izginjanje vpliva na življenje nad njimi. Če izgubimo glive, osiromašimo ekosistemske storitve, odpornost pridelkov in dreves pred sušo in patogeni, pa tudi skladiščenje ogljika v tleh,« pravi Anders Dahlberg iz IUCN. Kot je dodal, je zelo pomembno ohranjanje starih gozdov. Gozdarske prakse bi morale upoštevati glive.

Bosvelija, katere dišeča smola je omenjena že v Svetem pismu. FOTO: Petr Madera/IUCN
Bosvelija, katere dišeča smola je omenjena že v Svetem pismu. FOTO: Petr Madera/IUCN

Sveta kadila so ogrožena

Pet vrst bosvelije – rod dreves iz reda Sapindales (javorovci), znana po svoji dišeči smoli – na otoku Sokotra v Jemnu so v rdečem seznamu premaknili iz seznama ranljivih v seznam ogroženih, eno v seznam kritično ogroženih, tri nove vrste pa so ocenili prvič in jih umestili v seznam kritično ogroženih. Gre za drevesa, ki dajejo svetopisemsko kadilo frankincense (sveto kadilo).

Bosvelija spada v red javorovcev, raste pa na precej suhih in vročih območjih Bližnjega vzhoda in Afrike. FOTO: Petr Madera/IUCN
Bosvelija spada v red javorovcev, raste pa na precej suhih in vročih območjih Bližnjega vzhoda in Afrike. FOTO: Petr Madera/IUCN

Mladika bosvelije s kameleonom FOTO: Kay Van Damme/IUCN
Mladika bosvelije s kameleonom FOTO: Kay Van Damme/IUCN
Težava je v tem, da mladike pojedo koze, po drugi strani pa težje preživijo v podaljšanih sušah. Kozjereja je v teh krajih tradicionalna že tisoče let, vendar so kozjerejci opustili selitve čred, te pa so se v zadnjem stoletju tudi povečale. Prav tako svoje prispevajo cikloni, močne poplave in blatni plazovi, kot denimo leta 2015 in 2018, ki so poškodovali in izkoreninili mnogo dreves.

V Sokotri so drevesa z dišečo smolo zelo pomembna, območje je tudi najbogatejše z različnimi vrstami na kvadratni kilometer na svetu. Tudi zato so okrog mladic postavili ograje, da jih koze ne dosežejo. Ljudje pa so ključni tudi za obnove po poplavah in plazovih. Ne nazadnje pa je pomembno tudi, da smole in lubja dreves ne izkoriščajo čezmerno.

Levi še potrebujejo varstvo

Prva uvrstitev levov na zeleni seznam kaže, da je njihov položaj še vedno zelo zapleten. Ocena kaže, da človekovi vplivi še vedno onemogočajo polno ekološko funkcionalno življenje levov, saj se število pripadnikov vrste zmanjšuje na več območjih, ni pa jih več v severni Afriki in jugozahodni Aziji.

Pri tem ocena kaže tudi, da so programi varovanja preprečili verjetno izumrtje vrste v zahodni in južni Afriki ter v Indiji. Človeška naselja še rastejo, zato bo za ohranitev vrste treba vložiti še precej napora.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine