
Neomejen dostop | že od 14,99€
Število vrst gliv na rdečem seznamu ogroženih vrst, ki ga vodi Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN), je preseglo tisoč. To je posledica krčenja gozdov, širjenje kmetijskih površin in naselij. Na novo pa so se na seznam uvrstila tudi drevesa, katerih smola je osnova za tako imenovana sveta kadila. Nekaj novic je tudi dobrih, projekti ohranjanja vrst, tudi levov, so uspešni.
Gliv, ki so omogočile prehod rastlin iz morja na kopno in še danes v veliki meri skrbijo za to, da rastline dobijo hranila iz tal v primerni obliki, druge poskrbijo za razkroj odmrlih delov, tretje pa so lahko in tudi so kot gobe naša hrana, je na rdečem seznamu že 1300, od teh vsaj 411 vrstam grozi izumrtje. Rdeči seznam IUCN tako zdaj vključuje 169.420 vrst živali, rastlin in gliv, od tega 47.187 vrstam grozi izumrtje.
»Glive so neslavne herojinje Zemlje, oblikujejo temelje zdravih življenjskih okolij, a so pogosto prezrte,« pravi dr. Grethel Aguilar, generalna direktorica IUCN. Preučili so 155.000 znanih vrst gliv, katerih razsežno podzemno omrežje vzdržuje naravo in življenje, ki ga poznamo. Glive spadajo v lastno kraljestvo, ločeno od rastlin in živali. Po ocenah je na Zemlji 2,5 milijona vrst gliv. Veliko jih je užitnih, uporabljamo jih za hrano in tudi za fermentiranje pijač, so osnova za veliko zdravil in nudijo podlago za naravno obnovo onesnaženih območij.
Trideset odstotkov iglastih gozdov so posekali na Finskem, Švedskem in v Rusiji od leta 1975, kar je nekatere vrste gliv potisnilo na rob preživetja. Podnebne spremembe so še ena grožnja. Več kot 50 vrst gliv je ogroženih zaradi sprememb vzorcev požarov v ZDA, ki so tudi drastično spremenili gozdove.
»Medtem ko so glive pretežno skrite pod zemljo ali v lesu, njihovo izginjanje vpliva na življenje nad njimi. Če izgubimo glive, osiromašimo ekosistemske storitve, odpornost pridelkov in dreves pred sušo in patogeni, pa tudi skladiščenje ogljika v tleh,« pravi Anders Dahlberg iz IUCN. Kot je dodal, je zelo pomembno ohranjanje starih gozdov. Gozdarske prakse bi morale upoštevati glive.
Pet vrst bosvelije – rod dreves iz reda Sapindales (javorovci), znana po svoji dišeči smoli – na otoku Sokotra v Jemnu so v rdečem seznamu premaknili iz seznama ranljivih v seznam ogroženih, eno v seznam kritično ogroženih, tri nove vrste pa so ocenili prvič in jih umestili v seznam kritično ogroženih. Gre za drevesa, ki dajejo svetopisemsko kadilo frankincense (sveto kadilo).
V Sokotri so drevesa z dišečo smolo zelo pomembna, območje je tudi najbogatejše z različnimi vrstami na kvadratni kilometer na svetu. Tudi zato so okrog mladic postavili ograje, da jih koze ne dosežejo. Ljudje pa so ključni tudi za obnove po poplavah in plazovih. Ne nazadnje pa je pomembno tudi, da smole in lubja dreves ne izkoriščajo čezmerno.
Prva uvrstitev levov na zeleni seznam kaže, da je njihov položaj še vedno zelo zapleten. Ocena kaže, da človekovi vplivi še vedno onemogočajo polno ekološko funkcionalno življenje levov, saj se število pripadnikov vrste zmanjšuje na več območjih, ni pa jih več v severni Afriki in jugozahodni Aziji.
Pri tem ocena kaže tudi, da so programi varovanja preprečili verjetno izumrtje vrste v zahodni in južni Afriki ter v Indiji. Človeška naselja še rastejo, zato bo za ohranitev vrste treba vložiti še precej napora.
Hvala, ker berete Delo.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji