![Mihael Brenčič z naravoslovnotehniške fakultete pogreša vodne konference, na katerih so bili poleg stroke zastopani tudi prebivalci ob vodah, in poziva k vodni demokraciji. FOTO: Jure Eržen/Delo](https://www.delo.si/media/images/20230323/1408860.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Voda pridobiva pomen, če so Združeni narodi prvič po 1977 organizirali zasedanje o njej na visoki ravni, so spomnili vodarji na dogodku štirih organizacij, povezanih z vodo. Težav je precej več kot rešitev, med drugim to, da sta na vodarstvu letos dva študenta, kar pomeni, da v prihodnjih desetletjih ne bo ljudi, ki bi delali hidrološke študije za urejevalce prostora in različne projekte. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da je voda glavna točka izgubljanja biotske pestrosti, a tega nikakor ne prepoznamo.
»Ne delamo prav ali pa ne razumemo, polovica vod je še vedno v slabem stanju,« je opozorila Lidija Globevnik, predsednica društva vodarjev ob 20 letih politik varstva voda. Dodala je, da je s poplavnimi površinami še slabše, večino smo pozidali, vode pa spravili v kanale.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji