Države na COP15 sprejele zgodovinski dogovor za zaščito narave

Predstavniki 196 držav so na konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) v Montrealu sprejeli dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov, ki je bil označen za zgodovinskega, saj naj bi pomenil najpomembnejši korak za zaščito naravnega bogastva našega planeta.

Dogovor predvideva, da bodo države do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov »kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih območij« ter prav tako do leta 2030 letno zagotovile 30 milijard dolarjev pomoči za ohranjanje narave v državah v razvoju. Trenutno je zaščitenega le 17 odstotkov kopnega in deset odstotkov morij.

The agreement comes a day before the United Nations Biodiversity Conference, or COP15, is set to end in Montreal, Canada.  

Sprejetje dogovora je v zgodnjih jutranjih urah, na zadnji dan dan COP15, potrdil predsedujoči vrhu v Montrealu, kitajski okoljski minister Huang Runqiu. Sprejetje dogovora je naznanil kmalu po tem, ko je delegat Demokratične republike Kongo zavrnil podporo besedilu, ker je v okviru sporazuma zahteval več sredstev za države v razvoju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi tega je več afriških držav protestiralo proti načinu, na katerega je bil razglašeno sprejetje dogovora.

Osnutek dogovora na COP15 države poziva k zaščiti 30 odstotkov planeta

Države so se z dogovorom zavezale, da bodo do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov kopnega ter svetovnih morij in sladkovodnih teles.

Besedilo prav tako poziva bogate države, da povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard. 

Dogovor obenem vsebuje zavezo za zaščito pravic avtohtonih prebivalcev kot upraviteljev njihove zemlje.

FOTO: Lars Hagberg/Afp

Na drugih področjih je dogovor nekoliko manj strog. Med drugim podjetja le spodbuja k poročanju o njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost, namesto da bi jih k temu zavezal, izpostavlja AFP.

Med 23 cilji sporazuma so tudi zmanjšanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij, zmanjšanje tveganja zaradi pesticidov in boj proti invazivnim vrstam.

Okoljevarstveniki so sporazum primerjali s prelomnim načrtom za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo v okviru pariškega sporazuma.

V Montrealu zahtevna pogajanja o preprečitvi uničenja narave

Brian O'Donnell iz organizacije Kampanja za naravo je dogovor označil za največjo zavezo za ohranjanje kopnega in oceanov v zgodovini, poroča AFP. »Mednarodna skupnost je sklenila prelomni svetovni sporazum o biotski raznovrstnosti, ki daje nekaj upanja, da se krizi, s katero se sooča narava, začenja posvečati pozornost, ki si jo zasluži,« je dejal.

Učinkovito izvajanje sprejetega dogovora bo predvsem bistveno izboljšalo možnosti za preživetje in številčnost losov, morskih želv, papig, nosorogov, starodavnih dreves, metuljev, skatov in delfinov, je prepričan.

FOTO: Lars Hagberg/Afp

Dogovor je pozdravil tudi generalni direktor Svetovnega sklada za naravo (WWF) Marco Lambertini. Ob tem je sicer že pred sprejetjem dogovora opozoril, da besedilo vsebuje preveč lukenj, šibkega jezika in časovnih okvirov v zvezi z ukrepi, ki niso sorazmerni z obsegom krize in morda ne bodo prispevali k doseganju skupnega svetovnega cilja, navaja AFP.

Dvotedensko zasedanje pogodbenic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti v Montrealu se je začelo 7. decembra. COP15 bi morali pripraviti že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bila zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljen v Kanado. Kljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.