V Montrealu zahtevna pogajanja o preprečitvi uničenja narave

V kanadskem Montrealu teče drugi teden pogajanj v okviru konference o biotski raznovrstnosti, imenovani tudi COP15. Po besedah predstavnice ministrstva za okolje Katarine Groznik Zeiler so pogajanja zahtevna, glede glavnih ciljev, usmerjenih v ambicioznejše reševanje hude biodiverzitetne krize, pa države po tednu dni dogovora še niso dosegle.

Glavni del 15. zasedanja konference pogodbenic konvencije ZN o biotski raznovrstnosti, ki poteka pod predsedstvom Kitajske ter v sodelovanju s Kanado kot gostiteljico, je uskladitev in sprejem novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

Pogajanje o 22 ciljih

»Trenutno se pogajamo o 22 ciljih, ki pokrivajo zelo široko paleto vsega, kar bi morale družbe, vlade in posamezni sektorji narediti, da se bomo s krizo upadanja biotske raznovrstnosti uspešneje spopadali, kot smo se do zdaj,« je na novinarski konferenci prek video povezave trenutno dogajanje v Montrealu orisala predstavnica ministrstva za okolje in članica slovenske delegacije Katarina Groznik Zeiler.

Med konkretnejšimi cilji, za uresničitev katerih si prizadevajo pogajalci, je tudi zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih in 30 odstotkov morskih površin na svetovni ravni. »Trenutno imamo zavarovanih 17 odstotkov kopnega in deset odstotkov morij. Tukaj se vidi, kakšno težko delo je pred nami,« je povedala in dodala, da Slovenija trenutno ta delež presega, saj ima 40 odstotkov območij zavarovanih. A hkrati je opozorila, da cilj ni samo dosežen delež zavarovanih območij, temveč tudi učinkovito upravljanje in doseganje ciljev, kjer pa »bomo morali okrepiti naša prizadevanja«.

Na posodobljenem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) so se znašle morske krave oziroma dugongi. Populacije teh živali v vzhodni Afriki so razvrščene kot kritično ogrožene, populacije v Novi Kaledoniji pa kot ogrožene. FOTO: Torsten Blackwood/Afp

Nerešeno vprašanje financ 

Med vsebinami, ki so izjemno pomembne za EU, zagovarja pa jih tudi Slovenija kot del skupne delegacije EU, so tudi ukrepi za varstvo biotske raznovrstnosti, ki obenem prispevajo k blaženju podnebnih sprememb - od obnove in izboljšanja ekosistemov do sonaravnih rešitev urejanja protipoplavnih območij.

Po navedbah predstavnice ministrstva med udeleženci konference na eni strani ostaja močno zavedanje, da mora biti nov svetovni globalni okvir zelo ambiciozen, na drugi pa je še vedno odprto vprašanje, kako doseganje teh ciljev finančno podpreti.

»Pod božično jelko si želimo imeti ambiciozen in transformativni nov globalni okvir. Ampak če ne bo še nekaj drugih paketov, kot so okrepljena finančna sredstva, mobilizacija različnih virov od nacionalne do mednarodne ravni, okrepljenih kapacitet sektorjev varstva narave in drugih, ko so gozdarstvo, kmetijstvo in vodarstvo, bo izjemno težko doseči tako ambiciozne cilje,« je dodala predstavnica ministrstva.

O dosedanjem napredku glede finančnih sredstev je povedala, da nekatere države v razvoju na podlagi izkušenj, ki jih imajo s trenutnim zagotavljanjem sredstev, v pogajanjih zavirajo ambicioznost prihodnjih ciljev. Na drugi strani pa je, kot je poudarila, tudi v tej skupini nekaj naprednih držav. Kot primer je omenila Kostariko, Mehiko in Kolumbijo, ki so zelo aktivne v koaliciji držav z visokimi ambicijami za naravo in planet, kateri se je pridružila tudi Slovenija.

»Te države so zelo pomembne, da premostijo velik prepad med zahtevami, ki jih postavljajo najbolj glasne države v razvoju za večje financiranje in s katerimi pogojujejo ambicioznost vsebinskih ciljev, ter pozicijo razvitih držav, ki opozarjajo, da smo v zadnjih desetih letih že podvojili financiranje za biotsko raznovrstnost,« je opozorila Groznik Zeiler.

Da je to eno izmed prelomnih pogajanj v zvezi s konvencijo o biotski raznovrstnosti, je se je strinjal tudi drugi član slovenske delegacije in predstavnik ministrstva za okolje in prostor Martin Batič. Vzporedno s tem pa, kot je poudaril, potekajo tudi pogajanja v okviru kartagenskega protokola o biološki varnosti in nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. »Vse to skupaj bo tvorilo globalni okvir za biodiverziteto po letu 2020,« je še izpostavil.

V prihodnjih dneh se bo štiričlanski slovenski delegaciji v Montrealu pridružil tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan skupaj s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve. Brežan se bo udeležil zasedanja na ravni ministrov med 15. in 17. decembrom.

Konferenca pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti in njenih protokolov je glavni organ konvencije s srečanji vsako drugo leto. Zgoditi bi se morala že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bila zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljena v Kanado. Navkljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.