Spet rekorden teden mobilnosti, a Slovenija ostaja avtomobilska

Ob že 20. tednu mobilnosti, sedem slovenskih občin sodeluje že od začetka, so na Statističnem uradu pripravili podatke, ki za vse podpornike trajnostne mobilnosti pomenijo razočaranje. Vse vrste javnega prevoza upadajo, zlasti izrazito po 2019, število avtomobilov pa se vsako leto poveča, lani jih je bilo registriranih že 1,17 milijona.

Evropski teden mobilnosti letos spodbuja prebivalce Evropske unije k uporabi trajnostnih oblik prevoza, kot sta javni potniški prevoz in kolo, in k hoji s sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.«. Letos sodeluje spet rekordno število slovenskih občin, 84, ob tem, da bodo dogodke v veliki meri krojili strogi ukrepi za omejitev širjenja covida-19. Večina dogodkov bo sicer zunaj, več bo različnih otvoritev novih kolesarskih poti in peščevih površin, za udeležbo na različnih pogovorih pa bo treba imeti potrdilo PCT.

Tako potrdilo je treba imeti tudi za točenje goriva na bencinskih črpalkah, kar je svojevrsten ukrep v prid tednu mobilnosti in še zlasti dnevu brez avtomobila 22. septembra. Nekoliko v nasprotju z nameni tega tedna pa je zahteva za to potrdilo tudi za uporabo javnega prevoza. Lahko pa to poveča obseg sopotništva, ki po letu 2017 skokovito narašča tudi pri nas, leta 2019 si je 105.270 oseb (7 odstotkov, v EU-27 je povprečje 8 odstotkov), starih med 16 in 74 let, organiziralo prevoz pri drugi fizični osebi prek posredniške spletne strani, mobilne aplikacije za urejanje prevozov ali družbenih omrežjih.



Veliko mest v EU je nekaj zatišja med epidemijo covida-19 izkoristilo za naložbe v infrastrukturo za nemotorizirani promet, nekatera za začasne ureditve, večina pa za stalne. Vse te odločitve so vzele prostor avtomobilskemu prometu. Kot pravi Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta, se v Sloveniji s takimi ukrepi ne moremo ravno pohvaliti. Nasprotno, cestam dodajamo pasove, gradimo nove ceste, za parkirišča podiramo drevesa in podobno. Čas epidemije je Slovenija izkoristila zlasti za vzdrževanje cest.



Ambasadorje za podnebje so pozvali, naj ob tednu mobilnosti posnamejo zabavno povabilo k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti. Med njimi je tudi Jure Leben, nekdanji minister za okolje, ki bi odpravil pristojbine taksistom za vožnjo po rumenih pasovih, po njih pa poleg avtobusov spustil tudi avtomobile z več potniki. Klasičnim avtomobilom, ki se po podatkih Statističnega urada še starajo, bi omejil dostop do središč mest, ob tem pa bi morali lastniki plačati pristojbino, ki bi se stekala v proračun za razvoj novih trajnostnih rešitev.



Povezave z ukrepi za omejevanje širjenja covida-19 pa se Lebnu zdijo vprašljive. Lani se je ves promet skoraj ustavil, emisije so padle, a to je bilo le začasno, zdaj vse spet raste, tako poraba kot emisije. Rešitev pa vidi v tem, da je javni promet hitrejši od avtomobilskega. To vidi na primeru vožnje iz Škofljice z vlakom, dvakrat na teden.

Po podatkih Statističnega urada število potnikov na vlakih upada od leta 2013, ko jih je bilo 16,4 milijona. Po tem letu je letno število potnikov padlo pod 14 milijonov. V zadnjem času je število prepeljanih potnikov v železniškem prevozu močno upadlo še zaradi pandemije covida-19, podobno kot število potnikov na mestnih in linijskih avtobusih. Lani je z vlaki potovalo 8,2 milijona potnikov, to je za 41 odstotkov manj kot v 2019.



Danes so kljub vsemu na Ljubljanskem gradu podelili priznanja sedmim občinam, ki v lokalnem okolju spodbujajo aktivno in trajnostno mobilnost že dvajseto leto zapored, saj od samega začetka sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti. Mestni občinam Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Nova Gorica ter občini Gornja Radgona so čestitali evropska komisarka za promet Adina Vălean, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter nacionalna koordinatorica Evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič.