Čebelarjem denar za opraševalni servis čebel

Ob svetovnem dnevu čebel je Slovenska čebelarska zveza (ČZS) vlado pozvala k izdatnejši pomoči čebelarjem, ki zaradi posledic podnebnih sprememb vse težje opravljajo svojo dejavnost. V ČZS si prizadevajo, da bi vsak poklicni čebelar dobil deset evrov na panj kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Hkrati pa, da bi bila čebelarjem zagotovljena sistemska pomoč ob naravnih nesrečah.

Ta dva sklepa je soglasno potrdil občni zbor ČZS. Z realizacijo prvega bo država dokazala, da je v Sloveniji čebelarstvo res način življenja in si zato zasluži posebno pozornost in konkretno podporo, so zapisali v ČZS.

Dva milijona evrov za storitev opraševanja

Predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč je pojasnil, da jim država obljublja finančne podpore na panj že od leta 2003, ko bo to omogočala evropska zakonodaja. ČZS je skupaj s kmetijskim ministrstvom v zadnjem obdobju vendarle našla to podlago in jo poslala na evropsko komisijo. Ko bodo zakonske podlage narejene, jih bo vlada podprla, so pri ČZS dobili zagotovilo premiera Roberta Goloba.

Noč verjame, da bodo zakonske podlage na evropskem parketu izdelali letošnjo jesen. Zatem bo država denar za čebelarje lahko namenila v proračun. Glede na število čebelarjev in registriranih panjev bi šlo za 1,5 do dva milijona evrov. »Če bo vse po sreči, bo v spremembi strateškega načrta skupne kmetijske politike ta del zakonsko urejen,« je dodal Noč.  

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

Na vprašanje Dela, zakaj čebelarji zahtevajo dodaten denar, saj ga že dobivajo iz proračuna skupne kmetijske politike, je Boštjan Noč pojasnil, da gredo ta sredstva za izobraževanje, sofinanciranje čebelarske opreme in raziskovalne institucije. Dobi ji nekaj sto čebelarjev, ki gredo v investicije.

ČZS pa želi, »da se čebelarjem prizna opraševalni servis. Če je čebela koristna za okolje, je prav, da sleherni čebelar za sleherni panj dobi nadomestilo,« je dejal Noč in dodal, da danes čebelarstvo ni enostavno, postalo je velik strošek. »Če čebelarstvo v Sloveniji prinese 110 milijonov evrov na leto za opraševalni servis. Če si čebelarji ne zaslužijo milijon ali dva za to delo, potem nismo čebelarska država,« meni Noč.

Golob za sistemsko pomoč čebelarjem

V ČZS se zavzemajo tudi za zagotovitev sistemske pomoči poklicnim čebelarjem v primeru naravnih nesreč, kot so pozeba, suša in toča, ki vplivajo na slab pridelek medu. S tem se bodo zagotovili bolj predvidljivo poslovno okolje v poklicnem čebelarstvu in enaki pogoji, kot veljajo za preostale kmetijske panoge, menijo v ČZS.

Noč se je v okviru teh prizadevanj sestal s premierom, s tremi parlamentarnimi strankami in kmetijskim ministrstvom. Sama ministrica Mateja Čalušić jim »še ni prisluhnila«, se je pa zanje bolj zavzel premier Golob, ki je ministrstvu s sklepom naročil pripravo zakonske podlage za sistemsko pomoč čebelarjem.

Slaba napoved medenega pridelka

Nestanovitno vreme, zlasti moker maj, povzročajo čedalje večje težave okoli 12. 000 čebelarjem v Sloveniji, ki čebelarijo s približno 200.000 čebeljimi družinami. Lanski pridelek medu je bil 88 odstotkov manjši od leta prej (285 proti 2405 ton) in približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja, kažejo podatki statističnega urada.

Na tretjini letošnje čebelarske sezone prav tako kaže na slabo pridelavo medu, ocenjuje Boštjan Noč. Pridelava akacijevega medu je za dobro polovico manjša kot lani, je ocenil, a še vedno upa, da bo vreme v prihodnjih dneh izboljšalo letino.

Čebelarska zveza Slovenije za izdatnejšo finančno pomoč čebelarjem

Od aprila letos je Noč tudi prvi predsednik Evropske čebelarske zveze, ki združuje 235.000 čebelarjev iz 17 držav. Druge evropske države se po njegovih besedah soočajo s težavami, kakršne je imela Slovenija pred 20 leti, to je umiranje čebel zaradi čezmerne uporabe pesticidov in podobno.

V Sloveniji že od leta 2011 ni bilo množičnih pomorov čebel, bili smo tudi prva država v EU, ki je prepovedala čebelam nevarne pesticide iz skupine neonikotinoidov.

Skupni problem evropskih čebelarjev pa je ponarejanje medu. Tega naj bi bilo že skoraj 50 odstotkov vsega medu na trgu. Gre za sladkorni sirup z dodanimi dišavami, ki dišijo bolje kot pravi čebelji med, vendar nimajo zdravju koristnih sestavin. Uživanje takšnega medu je po besedah Noča enako ali slabše, kakor če bi užival čisti sladkor.

Prva naloga Evropske čebelarske zveze je urediti zakonodajo, da ponarejeni med ne bo več prihajal na trgovske police. Za to bo treba poenotiti metodologijo za odkrivanje ponaredkov, saj zdaj vsaka država uporablja svojo.

Kot največjo zmago za evropske čebele je Noč označil sprejetje novih evropskih pravil za označevanje porekla mešanic medu, kar je bilo slovenska pobuda. To bo prineslo konec označevanja »Med iz EU in izven«. Noč verjame, da bo temu sledilo tudi natančnejše označevanje porekla preostale hrane.