15-letnica: Ne potrebujemo upanja, ampak dejanja (VIDEO)

15-letna Švedinja Greta Thunberg je spodbudila globalno gibanje za podnebno pravičnost, v katerem sodelujejo večinoma otroci, poroča Reuters. Nad podnebne spremembe ter pomanjkljivo zakonodajo, ki bi se ustrezno spopadala z enim največjih izzivov današnjega časa, so se spravili na prav poseben način. Otroci širom po svetu manjkajo pri pouku ter z izostajanjem sporočajo, da je skrajni čas za spremembe.

Greta je začela protestirati pred švedskim parlamentom že par tednov pred septembrskimi volitvami, na katerih so sicer zmagali socialni demokrati, a z najslabšim izidom zadnjega stoletja. Stavkati je začela pet dni na teden, a se je kmalu vrnila v šolske klopi ter s transparenti opozarjala na podnebne spremembe le še ob petkih.

Spregovorila je tudi na konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP24), ki se je drugega decembra začela v Katovicah, eni izmed najbolj onesnaženih poljskih in evropskih regij. V svojem govoru je pojasnila, da so jo navdušili prav množični protesti ameriških študentov, ki so se na ulice podali po marčnem strelskem pohodu na srednji šoli v Parklandu na Floridi. Z množičnim zbiranjem na ulicah so hoteli opozoriti na pomanjkljiv nadzor nad orožjem ter neustrezno zakonodajo, ki bi lahko preprečila tovrstne tragedije. Na konvenciji, ki bo v Katovicah potekala vse do 14. decembra, se svetovni voditelji sicer poskušajo dogovoriti o novih pravilih izvajanja podnebnega sporazuma.  



»V Združenih državah so se zaradi strelskih napadov nekateri mladi uprli in niso hoteli iti v šolo. Bila sem v skupini z več mladimi in pogovarjali smo se o novih projektih. Nato je nekdo rekel: Kaj pa če otroci ne bi šli v šolo zaradi okolja? Mislila sem si, da je to zelo dobra ideja in da tega za okolje še nihče ni storil,« je pojasnila Greta ter dodala: »Želela sem si, da bi se mi še kdo pridružil, a nihče ni pokazal dovolj interesa, zato sem morala to storiti sama.«

Na konvenciji ji je prisluhnil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Očitala mu je, da so svetovni voditelji preslišali »nešteto ljudi«, ki že četrt stoletja pozivajo k omejitvi izpustov, da bi preprečili globalno segrevanje. Med drugim je mlada protestnica otroke sveta pozvala, naj se z vsemi razpoložljivimi sredstvi zoperstavijo politični stagnaciji, ki onemogoča sprejetje ustreznih ukrepov. »Kaj si mislim o geoinženiringu? Mislim, da je zelo grozljivo, saj o tej temi ne vemo veliko. Zakaj moramo razmišljati o tem, če lahko preprosto zmanjšamo emisije. Je to tako težko?« se je spraševala najstnica, ki je opozorila, da je to tako, kot če bi umirajoča oseba zavračala operacijo, čakajoč na magična tableto, ki bo morda v prihodnosti rešila njene težave.

»Mislim, da dandanes vsi zelo skrbijo, nenehno opozarjajo, da moramo imeti upanje, saj če ni upanja, ne moremo ničesar storiti. Ampak mislim, da tudi če ni upanja, moramo nekaj storiti. Pomanjkanje upanja je le izgovor za to, da ne storimo ničesar. Seveda potrebujemo upanje, a bolj kot upanje potrebujemo dejanja. Ko bomo začeli ukrepati, bo upanje povsod. Torej, namesto da iščemo upanje, bi morali iskati ukrepe in le tako bomo spet našli tudi upanje,« je v zaključku govora navzoče pozvala Greta. 
 

Premladi za volitve, dovolj stari za tožbo proti državi

»Mi bomo glavne žrtve podnebnih sprememb. Naša generacija bo nosila prave posledice, mi bomo plačali obresti,« je poudarila 16-letna Aisheeya Huq, ki se je prejšnji teden pridružila avstralskim učencem, ki so po zgledu švedske okoljevarstvenice zavzeli sydneyjske ulice. Na desettisoče otrok je širom po državi opozarjalo na nujnost sprememb ter se tako pridružilo Thunbergovi, ki se je odločila, da bo od pouka izostala vsak petek, dokler švedska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov.

Več kot polovica svetovne populacije je po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma mlajša od 30 let in postaja vse bolj glasna v razpravi o političnih in socialnih tegobah, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Poleg protestnih gibanj so se nekateri mladi poslužili tudi nekoliko bolj radikalih ukrepov. Kanadska skupina mladostnikov se je na primer odločila, da bodo preprosto tožili vlado.



»Dejstvo, da ne sprejmejo ustreznih ukrepov ter ne naredijo ničesar, je kršenje naših pravic. Pravico imamo do življenja,« je pojasnila 17-letna Bernadette Veilleux-Trinh. Skupina mladih je v imenu mlajših od 35 let v kanadski provinci Quebec konec oktobra tudi uradno začela akcijo, ki od vlade zahteva konkretna dejanja. Po zadnjih uradnih podatkih so namreč možnosti, da Kanada do leta 2030 tudi dejansko zmanjša emisije za 30 odstotkov, zanemarljivo majhne.

Tudi v sosednji državi, v Združenih državah Amerike, ki so takoj za Kitajsko druga največja onesnaževalka z izpustnimi plini, so se mladi v starosti med osem in 19 let zbrali ter leta 2015 vložili tožbo proti državi. Tožbe so naslovili na vladne uradnike in vodilne v naftni industriji, ki so kljub vsem opozorilom še naprej onesnaževali okolje. »Te osebe so na izbranih položajih, da bi delovale v dobro splošne javnosti. Kljub temu še naprej sprejemajo odločitve, ki so neposredno povezane s slabšanjem podnebnih razmer,« je povedal eden izmed tožnikov, 13-letni Avery McRae iz Oregona.