Ukvarjajo se z vodovodi in cestami, ne pa s parketom v šoli

Občine morajo do prvega septembra pripraviti prvo oceno škode v ujmi na javni infrastrukturi in jo sporočiti republiški upravi za zaščito in reševanje (URSZR), saj bodo v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč prejele do 40 odstotkov vrednosti popisane škode. Rok za prijavo vse škode, tudi tiste, ki so jo utrpeli objekti fizičnih oseb, pa je 22. september. A občine bijejo bitko s časom in pomanjkanjem kadra.

Kot pravi Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je rok za prijavo škod kratek, ker bi država rada lokalnim skupnostim, ki jim grozi proračunski primanjkljaj, ker so že izdale naročilnice za interventne ukrepe, čim prej zagotovila denar, na drugi strani pa mora država Bruslju do oktobra dostaviti ne le popis škode, ampak tudi že pripravljene ukrepe za njeno sanacijo, če želi prejeti do 400 milijonov evrov.

Občine se popisa in ocenjevanja škode lotevajo različno, kako, je odvisno od izkušenj in kadrovskih kapacitet. V nekaterih popis poteka na terenu, v drugih je treba škodo upravljavcem javne infrastrukture priglasiti. Občine imajo tudi nalogo, da popišejo vse prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo.

Kdo bo plačal popis škode

Izzivov je poleg časovne stiske še veliko. Eden največjih je, da nihče ne ve, kdo bo plačal komisije, ki ocenjujejo škodo, če sploh kdo. V manjših občinah svojega strokovnega kadra nimajo in ga zato najemajo od drugod. A ker je povpraševanje tako veliko, so za pomoč zaprosili različne zbornice: arhitekturne, gradbene, inženirske in zavarovalniške. Tam so sicer pripravljeni pomagati, a se sprašujejo, kdo bo te ljudi, ki ne bodo opravljali svojega rednega dela, zato jih bo to počakalo, plačal, če jih sploh bo. S tem je po naših informacijah trenutno največ težav, kajti občine in druge ustanove, ki imajo primeren kader, ne morejo motivirati svojih zaposlenih, da bi šli pomagat drugam, saj nihče ne ve, koliko časa bodo tam, kdo bo plačal njihovo nastanitev in podobno.

Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije in kočevski župan, je vladi predlagal, da bi zagotovila 150.000 evrov za plačilo komisij za ocenjevanje škod. FOTO: Ocenjevanje škode v občinah

Prebilič, sicer župan občine Kočevje, je vladi predlagal, da bi zagotovila 150.000 evrov za plačilo komisij za ocenjevanje škod. Iz svoje 40-članke občinske uprave je na teren v druge občine, v Škofjo Loko, Polhov Grade, Ljubno in Solčavo, napotil deset ljudi, ki imajo izkušnje z ocenjevanjem škode. »V vsaki ekipi je poleg naših strokovnjakov tudi eden iz domače občine, ki pozna mikrolokacije, tako da smo hitri in učinkoviti,« opisuje prakso.

»Od države bi bilo lepo, da bi nekaj denarja namenila tem ljudem, ki bodo pustili svoje delo neopravljeno in priskočili drugim na pomoč. To bi, da lahko motiviramo ljudi, morali sprejeti že jutri,« pravi.

Ministrstvo »brez stika z realnostjo«

Drugi izziv so poškodovani šolski prostori. Prebilič opozarja, da so občine pri tem prepuščene popolnoma same sebi. »Drži, da so občine po zakonu lastnice šolskih objektov in so dolžne zagotoviti nemoten proces izobraževanja, ampak v tako obsežni naravni nesreči ne moremo pričakovati od majhnih občin z nizkimi proračuni, ki so jih že popolnoma izpraznile za sanacijo vodovodov in cest, da bodo zdaj našle še vire za zagotavljanje šolskega procesa,« pravi Prebilič, ki meni, da bi bil na tem področju nujen novi interventni zakon.

Drugi sogovornik, ki ne želi biti imenovan, pa je glede iskanja nadomestnih šolskih in vrtčevskih prostorov zelo oster: »Ministrstvo za šolstvo je tretji dan najhujših poplav na občine pošiljalo dopise, naj sporočilo, kakšna je škoda v šolah in kakšne ukrepe so sprejele, da jih bodo odpravile. Popolnoma brez stika z realnostjo; občinske uprave, v katerih marsikje sedi le nekaj ljudi, so se ukvarjale in se še ukvarjajo z vzpostavljanjem osnovnega življenjskega stanja, vodo in cestami, ne pa s parketom v šoli.«

Zastareli šifranti programa

Tretji izziv pa je program Ajda, kamor je treba vpisovati škodo. Ne le to, da navodil še ni, da bodo izobraževanja za uporabo progama potekala šele jutri, največja težava naj bi bila po naših informacijah, da ima program zastarele šifrante. Ajda deluje tako, da po vnosu poškodovanega šifranta sama izračuna škodo. »Recimo, dva kilometra vodovodne cevi staneta tisoč evrov. A v Ajdi obstajajo le litoželezne in alkatelne cevi, danes pa poznamo tudi precej dražje plastične cevi. Ker jih v programu ni mogoče izbrati, se postavlja vprašanje, ali naj vnašalci vnesejo večjo prizadetost vodovodne cevi od dejanske, da bodo dobili primerljivi znesek,« pravi naš neuradni vir iz lokalne samouprave.