Tudi konservatorji in restavratorji so že na terenu

Z umirjanjem vremena in razmer po državi se začenjajo prvi popisi prizadetih kulturnih objektov in kulturne dediščine, ki bodo služili kot osnova za ocenjevanje škode. Jasno je že, da so padavine povzročile največ škode na Koroškem, Gorenjskem in v Savinjski dolini. Najbolj prizadeti predeli še vedno niso normalno dostopni, zato stanje ni znano.

Številni kulturni objekti so poškodovani ali uničeni

Včeraj je ministrica za kulturo Asta Vrečko nagovorila medije in predstavila trenutno stanje na terenu ter ukrepe, ki jih je pripravilo ali jih izvaja ministrstvo. Izpostavila je uničeno Hudičevo brv v Škofji Loki in enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki je bila poplavljena. Prizadeto je tudi grobišče talcev v Begunjah (delo E. Ravnikarja, 1953–1954), v Poljanski dolini je poškodovana Tavčarjeva domačija, ujme niso prizanesle knjižnici v Poljanah. Povedala je, da so na ministrstvu zaskrbljeni nad situacijo na Koroškem, kjer sta zagotovo bila poškodovana Koroški pokrajinski muzej in Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Iz Maribora sporočajo, da je bila poplavljena tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah. Že v nedeljo so poročali o poplavljeni železarni na Ravnah in Rudarski hiši v Idriji, ki jo je poškodoval plaz. Poudariti je treba, da niso prizadeti zgolj občinski in državni objekti, temveč tudi zasebni.

Koroški pokrajinski muzej Foto Koroški Pokrajinski Muzej

Ministrstvo za kulturo se je ob katastrofi hitro odzvalo, že v petek dopoldne so sprožili načrt dejavnosti ob poplavah, budno so spremljali dogodke na terenu in pomagali pri zbiranju in posredovanju podatkov. Prav tako so ustanovili posebno delovno skupino, ki jo sestavljajo direktorji in ravnatelji Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, ZVKDS, direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu in Arhiva RS, ki bodo nadzirali in usmerjali sanacijo škode. Ministrstvo za kulturo je hkrati del strokovne skupine, ki bo pripravila vlogo za pridobivanje evropskih sredstev. Asta Vrečko je opozorila, da bo samozaposlenim, ki ne morejo normalno ali sploh ne morejo opravljati svojega dela, država do konca leta namenila 1250 evrov pomoči na mesec. Na spletni strani ministrstva lahko najdemo tudi povezavo, na kateri nam svetujejo, kako ravnati s poplavljenimi knjigami, fotografijami in CD-ji ter s poplavljenim dokumentarnim in arhivskim gradivom.

Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota Škofja Loka FOTO: Judita Šega/zgodovinski Arhiv Ljubljana

Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) razvilo aplikacijo za hiter popis škode na enotah nepremične kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine. »Gre za izredno priročno orodje, ki smo ga s pomočjo službe INDOK Ministrstva za kulturo razvili od včeraj na danes in takoj vpeljali v prakso. To aplikacijo imamo konservatorji in restavratorji na mobilnem telefonu, kar nam olajša delo na terenu, saj hitreje vnesemo vse potrebne podatke. Ti se nato nalagajo v skupno bazo, iz njih pa lahko nato izdelamo tabele, kartografske preglednice in podobno. Zbrani so podatki za celotno Slovenijo, gre za osnovne podatke o dediščini, kot so vrsta poškodbe in stopnja poškodbe v petih kategorijah in tako dalje. Tako lahko hitreje vzpostavimo evidenco kot prej, ko smo to počeli na papirju. Res dobro orodje za prvo fazo dela. V drugi fazi potem nastopi sistem Ajda, ki ga upravlja Uprava RS za zaščito in reševanje in v katerega se vnaša končno ocenjena škoda,« je za Delo povedal direktor ZVKDS Jernej Hudolin.

Vajeni izrednih razmer

Sodelavci ZVKDS so dejavni na vseh prizadetih področjih, kjer je to mogoče. Ves čas so v stiku z lokalnim prebivalstvom. Vsaka območna enota je imenovala dve osebi, ki sta zadolženi za komunikacijo z glavnim koordinatorjem. »Trenutno smo še v prvi fazi, torej v fazi zbiranja podatkov. To so preliminarna poročila o stanju dediščine in spomenikov, ki jih sestavljamo iz obvestil, ki jih dobimo bodisi od ljudi s terena – predstavniki lokalne skupnosti, osebe z župnijskih uradov, škofij in nadškofij in raznih zaupnikov. Gre za mrežo ljudi na terenu, ki smo jo zgradili skozi leta in nam poročajo ob tovrstnih situacijah, kar je izjemno koristno. Naši ljudje so trenutno na terenu po vseh prizadetih področjih, kjer je seveda to možno, smiselno in dovolj varno. Temu bi lahko rekli omejeno terensko delovanje. Tako se skupaj sestavlja prva slika obsega in stopnje škode tudi na kulturni dediščini in spomenikih.«

V cerkvi sv. Boštjana v Mostah pri Komendi se je podrl oltar sv. Frančiška Ksaverija (iz druge četrtine 18. stoletja); prepeljan je bil v restavratorsko delavnico.FOTO: ZVKDS

Največja škoda bo na stavbni dediščini, predvsem bodo prizadete fasade, zunanje poslikave, stavbno pohištvo in podobno, pričakovati je večjo škodo tudi na prometni infrastrukturi, predvsem na mostovih in lesenih brveh, ki imajo status kulturne dediščine. Poškodovana so tudi spominska obeležja, kapelice in znamenja, torej elementi dediščine, ki so na prostem. »Zaradi številnih osebnih stisk prizadetih v poplavah zavestno nismo v prvi bojni vrsti, smo korak zadaj,« je pojasnil Jernej Hudolin. »Ko bodo osnovne stvari urejene, pa bomo konkretneje stopili v akcijo. Takrat sledi ocenjevanje škode v skladu s protokolom Uprave RS za zaščito in reševanje. To pa seveda ne velja za primere, kjer je treba urgentno ukrepati, kjer obstaja nevarnost, da bo kaj odneslo ali uničilo. Takšen je bil primer cerkve v Mostah pri Komendi, kjer je voda opustošila notranjost in delno porušila nedavno restavrirani glavni oltar. Tam je bilo treba nemudoma ukrepati. Upravitelj je takoj poklical restavratorje, ki so oltar pred časom restavrirali in ti so takoj izvedli prve potrebne interventne posege. Dele oltarja so ustrezno deponirali v zasilnih prostorih za hrambo. Restavratorji Restavratorskega centra so si potem v ponedeljek ogledali vso situacijo in svetovali, kako nadaljevati z ukrepi, kot so zračenje in dvig klopi v cerkvi. Posebej je treba poudariti ustrezno ravnanje ključarjev in pristojnega župnika, ki so pravilno izvedli vse prve poteze, ter restavratorja za prvi interventni poseg.«

Roka kaže nivo petstoletnih voda v Celju. FOTO: ZVKDS

Naši ljudje so trenutno na terenu na vseh prizadetih območjih, kjer je seveda to možno, smiselno in dovolj varno, pravi Jernej Hudolin. FOTO: Arne Hodalič

Bogate izkušnje

Po grobi oceni direktorja ZVKDS je trenutno s poplavami angažiranih 50 do 60 zaposlenih. »Vmes seveda opravljamo tudi tekoče naloge, se pa zavedamo, da je in bo v nadaljevanju obseg dela večji, ker gre za izredne situacije. To seveda ni prva katastrofa, ki nas je zadela, imamo veliko izkušenj s tovrstnimi razmerami, spomnimo se na potrese v Posočju, zadnje večje poplave 2007 in 2010 – za nas zelo analogna situacija, le da so bile takrat poplave v manjšem teritorialnem obsegu, je pa bila škoda na dediščini takrat precejšnja – Železniki in Kropa. Imamo učinkovit sistem odzivanja na tovrstne situacije, ki je dobro vzpostavljen, vemo, kaj kdo počne in kako reagirati.«

Naslednji korak bo čiščenje prizadetih krajev in omogočanje dostopa. Sledilo bo sušenje – naravno in umetno, kjer je to izvedljivo in smiselno. Temu bodo sledile dejanska ocena škode in izdelava sanacijskih elaboratov ter postopna sanacija objektov kulturne dediščine. Najprej bodo izvedli najnujnejše konservatorsko restavratorske interventne posege, kjer bodo ti smiselni in izvedljivi. Po najbolj ugodnem scenariju bi se lahko prve sanacije lotili že jeseni, kar se tiče fasad in podobnih struktur, pa nas izkušnje iz poplav leta 2007 učijo, da je najbolje počakati, da preide zimsko obdobje in se sanacije lotiti prihajajočo pomlad in poletje.

Med poskusom kraje so kip poškodovali. Foto Občina Hoče - Slivnica