Nevarnega približno 25.000 kubičnih metrov mulja

Vsega mulja, ki so ga prinesle avgustovske poplave je za približno 160.000 kubičnih metrov, od tega ga 25.000 kubičnih metrov uvrščajo med nevarne odpadke. Ključno pa je, da mulj ostane v dolini, je povedala generalna direktorica direktorata za okolje Tanje Bolte po sestanku z župani petih koroških občin, kjer so razmere z muljem najbolj kritične. Na sestanku so bili navzoči tudi predstavniki NIJZ, Arsa in kmetijsko-gozdarske zbornice.

Na sedmih vzorčevalnih mestih so iz reprezentativnih vzorcev ugotovili, da so nenevarni vzorci v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Breg v Črni na Koroškem. Odpadni mulj je interten (se ne izlužuje in ne vpliva na okolje in zdravje) na lokacijah Prevalje pri Petrolu, v Črni na Koroškem ter v Dobji vasi in Malgajevem spomeniku na Ravnah na Koroškem.

Nevarni so odpadki pri gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici, je pojasnila Boltetova. Nevarni odpadki so tisti, ki predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi, so bodisi rakotvorni bodisi jedki in je zato z njimi treba ravnati previdno. Ocenjujejo, da gre za približno 25.000 kubičnih metrov mulja, kot edino primerno odlagališče zanj pa je odlagališče družbe Tab Mežica v Žerjavu

Mulja na to odlagališče še niso začeli odvažati. Držbo so le obvestili, da je njihovo odlagališče edino primerno urejeno za sprejem nevarnega blata, v občinskem prostorskem načrtu pa tudi videli, da je predvidena širitev odlagališča. Edina druga alternativa je sežig mulja v tujini, kar stane 600 evrov na tono. Taka rešitev bi državo, ki krije stroške intervencijskih del, stala več kot 15 milijonov evrov.

Inertni odpadki za gradnjo

Inertne odpadke lahko uporabijo za gradnjo infrastrukturnih objektov, je povedala Tanja Bolte in dodala, da bi lahko agencija za vode porabila okoli 60.000 kubičnih metrov materiala za gradnjo zadrževalnikov in drugo sanacijo vodotokov. Še vedno pa čakajo na odgovor direkcije za ceste, če je ta material primeren za gradnjo cest.

Začasno, do odprtja primernih gradbišč, bo inerten mulj počakal v Otiškem vrhu v občini Dravograd. To je lokacija brez podzemnih vod, ni območje Nature 2000, kjer bi bila nevarnost iztekanja in podobnega. Skladiščenje je lahko le začasno, največ tri leta. Lokacijo bodo seveda še ogledali in analizirali ozadje, kar bo osnova za projektiranje odlagališča.

Nenevarne odpadke, teh je približno 125.000 kuičnih metrov, pa bodo začano odložili na odlagališču ZMES na Prevaljah. Vsa odlagališča imajo ali pa bodo imela vsa dovoljenja.

Za prihodnji teden je Tanja Bolte napovedala prvi sestanek z vsemi tremi župani in upravljavci odlagališč. Po dogovoru bodo sestavili pogodbe z dogovorjenimi cenami za odlaganje, za prevoz in drugo. Po terminskem planu bo treba najprej poskrbeti za nevarne odpadke.

»Mulj želimo spraviti z neprimerih lokacij. Odlagališča so zaprti prostori, odpadki so za ograjo in ne prihajajo v stk z mimoidočimi,« pravi Tanja Bolte. Kot dodaja, župani sicer pričakujejo, da bodo vse čim prej odpeljali čim dlje stran, vendar je »material iz te doline, ne z Marsa«.

Odkrili pa so, da so tla prekomerno onesnažena s svincem tudi v občinah Prevalje in Dravograd, ki nista bili vključeni v pretekli program sanacije. V Šentjanžu pri Dravogradu pa so izmerili tudi prekomerno onesnaženje s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kar kaže na sežiganje biomase.