Država, kjer so doma srčni ljudje in solidarnost …

In kjer so doma tudi ljudje, ki jim ni nič prav, nikoli dovolj dobro, nikoli v zadostni količini. Zdaj, ko je voda odtekla, se je šele razkrila neslutena, neumljiva razsežnost te katastrofe: domovi odneseni ali zasuti z blatom in kamenjem, odplavljena zemljina z vrtov in polj, uničeni avtomobili, celo avtobusi, gospodarska poslopja z vsemi stroji, rejne živali, tudi divjad (prostora je premalo za naštevanje vsega), pretrgana kakršna koli povezava s preostalim svetom, celo sosed v tej povodnji ni mogel do soseda, čeprav je videl, da je v smrtni nevarnosti ...

Zgolj srčnim ljudem gre zahvala, da se ni zgodilo še več hudega. Zgolj zbranosti in pogumu, ki je bil včasih na meji razsodnosti, gre pripisati, da je bila preprečena še kakšna tragedija. Odziv gasilcev, policije, gorskih reševalcev in civilne zaščite, ki je v skoraj nemogočih razmerah koordinirala potek reševanja, je bil več kot pohvale vreden. Tudi odziv vlade z ukrepi je bil tako rekoč hipen. Bi se lahko ukrepalo bolje, hitreje? Na to je nemogoče odgovoriti z »da« in z »ne«. Slovenija še nikoli ni bila v taki situaciji. Upam si trditi, da še nobena država v Evropi ni bila prizadeta v tolikšnem obsegu.

Prostovoljci so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, odziv je bil tako množičen, da so morali urediti aplikacijo, kamor so se prijavili, da je pomoč organizirana, da bi preprečili morebitne nesreče. Predvidevam, da je zaradi odziva vlada uzakonila »dan solidarnosti« (ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan), ki naj bi bil namenjen pomoči na prizadetih območjih. Mogoče res ni bilo posrečeno domišljeno. Sprejmem pa razlago, da bodo verjetno tisti, ki so pomagali prve dni, potrebovali počitek, na njihovo mesto pa bodo prišle spočite ekipe. Odziv opozicije, ekonomistov, gospodarstvenikov je bil do neke mere razumljiv, niso pa kritiki (hote?) upoštevali izjem, ki do prostega dneva ne bodo upravičene. Še en očitek: mnogi naj bi podaljšani vikend izkoristili za dopust na morju. Verjetno res. Žal.

Predsednik vlade z ministri ter predsednica republike, celo komisarka iz EU, ki so prišli v nesrečne kraje, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, so bili od prizadetih toplo sprejeti, ker so jim prinašali spodbudne besede in obljube, ki se delno že uresničujejo, močno upam, da se v večji meri tudi bodo, čeprav težko in ne takoj. Toda na družbenih omrežjih se je usul plaz kritik na te obiske, češ, prišli so se fotografirat, prinašajo prazne obljube, ostalo bo zgolj pri lepih besedah, čez en mesec ali celo prej bodo ti nesrečni kraji prepuščeni samim sebi ...Vendar je v hudih časih zelo dobrodošla spodbudna beseda, stisk rok ... Zakaj torej omalovaževati besede sočutja Melanie Trump, češ, zakaj ni donirala pomoči v dolarjih? Morda pa jo je. In če jo je, zakaj bi to obešala na veliki zvon? In še o radijcu, ki premore toliko empatije, da je zmožen v nekaj urah zbrati ekipo in goste za oddajo, v kateri so v dvanajstih urah zbrali skoraj dva milijona evrov. Ne boste verjeli (ali pa), nemalo pikrih (milo rečeno) besed je padlo na družbenih omrežjih na račun tega radijca, ki ni, kakor se reče, naše gore list, vendar z mnogimi podobnimi dejanji izkazuje (hvaležnost ni prava beseda) pripadnost novi domovini.

Le komu se je zdel primeren poziv prvaka opozicije, naj bi v teh dneh ne bili aktivni na družbenih omrežjih ... Halo!? Kako si drzne! Kdo je največji onesnaževalec družbenih omrežij?

Glede na zgoraj napisano: če bi tem nezadovoljnežem in nergačem dali zlato palico, najbrž ne bi smeli biti presenečeni, če bi iskali in na njej (nezaslišano!) našli kakšno prasko!