»Tako mokrega poletja, kot je bilo letošnje, še ni bilo v zgodovini meritev,« je v pogovoru za Delov podkast Obnavljamo Slovenijo poudaril Branko Gregorčič, meteorolog z Agencije za okolje (Arso). Hkrati pa je bilo poletje nadpovprečno toplo, štejejo ga med deset najtoplejših v zadnjem obdobju, vendar ni bilo tako vroče kot lani.

Julija so nad Slovenijo besnela neurja, ki so s točo in piši vetra uničevala hiše, podirala drevesa in žal vzela tudi nekaj življenj. V začetku avgusta pa je narava pokazala, kako nemočni smo lahko proti njej. »V noči s 3. na 4. avgust so padavine izjemnih intenzitet zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja. V šestih do 12 urah je na z julijskimi padavinami predhodno namočena porečja padlo med 150 in 200 mm dežja, ki je povzročil silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek,« so v poročilu o katastrofalni ujmi zapisali na Arsu. Reke so narasle do rekordnih mej. Poplavljena so bila številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Sprožili so se tudi številni plazovi, reke so nosile obsežne količine plavja in odnašale mostove in ceste. Umrlo je sedem ljudi.

»Poplavni dogodek je močno spominjal na vse pretekle izjemne dogodke, ki so Slovenijo prizadeli v letih 1990 (Savinja, Kamniška Bistrica, Sava), 1998 (Savinja, Sava), 2005 (Mura), 2007 (Selška Sora, Savinja, Kamniška Bistrica), 2010 (Ljubljanica, Gradaščica, Krka, Sava, Vipava, Dragonja), 2012 (Drava, Meža, Savinja, Vipava) in 2014 (Krka, Gradaščica, Poljanska Sora, Iška, Reka), a jih je tokratni dogodek presegel po obsegu, na najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti,« so navedli na Arsu.

Ekstremni vremenski dogodki bodo vse pogostejši

Dve ekstremni leti zapored

Letošnje poletje je bilo diametralno nasprotje lanskemu, ki je bilo rekordno sušno. Lani so Slovenijo prizadeli obsežni požari na Krasu. »Dve tako različni poletji v zaporednih letih je res izjemno. Verjetno bodo prihodnja poletja nekje vmes med obema skrajnostma, je pa večja verjetnost, da bodo vroča in suha. Povprečna količina padavin se namreč poleti zmanjšuje, letošnje poletje je bilo popolna izjema. Več bo vročinskih valov, vendar je ob višjih temperaturah treba računati, da bo na voljo več energije za vremenske procese. Pri stopinjo toplejšem podnebju je več vodne pare in sedem odstotkov več energije za vremenske procese. Živeti bomo morali z burnimi vremenskimi procesi,« je poudaril Gregorčič.

Branko Gregorčič FOTO: Dejan Javornik

Na drugi strani pa modelske napovedi zaradi vpliva podnebnih sprememb kažejo, da se bo količina padavin v zimski polovici povečevala, vendar ne bo snežilo. Po nižinah bo snega manj, stopnja nevarnosti poplav bo jeseni in pozimi višja.

Branko Gregorčič je v pogovoru spregovoril o spreminjanju podnebja, o zanesljivosti vremenskih napovedi, delu meteorologa pa tudi o tem, kakšno vreme je najljubše njemu.

»Sem med tistimi, ki bodo ob klimatskih spremembah, ki se že dogajajo, kar trpeli, osebno imam namreč veliko rajši zimsko vreme kot poletno. Najbolj idilično se mi zdi, ko močno sneži, ko se ustvari posebno vzdušje. Sneženje je tudi vzrok, da sem se za spremljanje vremena navdušil že v osnovni šoli in nato sledil tej poklicni poti.«