Žrtve kaznivih dejanj odškodninske zahtevke lahko uveljavljajo od države, ta pa povračilo nato terja od storilca.
Galerija
Najvišja odškodnina žrtvi kaznivega dejanja je znašala 20.500 evrov. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nadaljevanju preberite:
Priletni Belokranjec, ki so ga maja 2019 ugrabili trije ilegalni prebežniki, ga nekaj ur prevažali v prtljažniku njegovega avtomobila in odpeljali v bližino italijanske meje, zaradi dogodka od države s tožbo v pravdnem postopku terja 45.500 evrov, že marca lani pa je od države na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj prejel 4500 evrov. Odkar je zakon v uporabi, je komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj priznala skupno za dobrega pol milijona evrov.
Otroci, invalidi in žrtve nasilja v družini ter žrtve kaznivih dejanj, ki so v sodnem postopku uveljavljali odškodnino, a je od storilca niso mogli dobiti, kot se je zgodilo tudi Belokranjcu, lahko od leta 2011 lažje pridejo do odškodnine. Odškodninske zahtevke lahko uveljavljajo neposredno od države, ki povračilo nato izterja od storilca. In kako uspešna je država pri izterjavi odškodnine od storilcev?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se