Vsi pijani povzročitelji smrtnih nesreč so moški

Začela se je tretja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 12. decembra. Zloraba alkohola je do konca novembra letos botrovala 1277 prometnim nesrečam, 631 poškodbam in 33 smrtnim žrtvam.

Kljub temu, da je bilo letos le odstotek več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar 27 odstotkov več, poudarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP), ki v sodelovanju s Policijo in nevladnimi organizacijami organizira akcijo. V prvih petih mesecih letošnjega leta je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo sedem oseb, nato pa v pol leta kar 26. Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, med smrtnimi prometnimi nesrečami pa 1,39 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 45–54 in od 55–64 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji alkohola v krvi je letos umrlo pet oseb, še pojasnjujejo na AVP.

Med vzroki prednjači hitrost

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran vožnje (12 umrlih). Letos sta bila najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola in oba voznika enoslednega motornega vozila, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. Najstarejši povzročitelj je imel 80 let – voznik osebnega avtomobila, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Ne drogam in alkoholu za volanom

»Agencija za varnost prometa v mesecu, ki je tradicionalno povezan s praznovanji, znova opozarja, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Pod vplivom alkohola in drog mislite, da vozite bolje, kot dejansko vozite. Temu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot. Alkohol pa ni kriv za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in nesrečo povzroči,« poudarja direktor AVP Jože Hribar. Dodaja, da je zelo zmotno tudi prepričanje, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje. Tudi sveži zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola.

Vodja Sektorja prometne policije Ivan Kapun pa je pojasnil, da se v zadnjem obdobju delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci prometnih nesreč, ni bistveno spremenil in ostaja pri okoli desetih odstotkov. »Skrb zbujajoče pa je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola,« je pojasnil. Policisti bodo do 12. decembra po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti bodo namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih. Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah.
Zanimalo jih bo tudi, v katerih gostinskih lokalih so vozniki in udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku uživali alkoholne pijače. Zato gostince pozivajo k spoštovanju zakona o omejevanju rabe alkohola.