Ne drogam in alkoholu za volanom

Ljubljana – Policisti bodo do nedelje poostreno bdeli nad psihofizičnim stanjem Slovencev za volani: preverjali bodo vsebnost alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v njihovi krvi. Od 32 oseb, ki so letos umrle na naših cestah, jih je več kot deset ali vsaka tretja žrtev alkoholiziranih voznikov.

Alkohol je še vedno največje družbeno zlo in glavni krivec za tragedije na naših cestah. Raziskava o alkoholni politiki v Sloveniji je že v 2016 opozorila na razsežnosti in posledice prekomernega pitja med Slovenci: dobrih 950 oseb vsako leto umre zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in na razsodnost za volanom: okrog štiristo jih umre zaradi ciroze jeter, približno prav toliko zaradi različnih vrst rakov, drugi so žrtve prometnih nesreč z opitimi udeleženci. Zdravstvene stroške zaradi alkohola so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v petletnem obdobju (2011-2016) ocenili na 153 milijonov evrov.

Toleranca do vožnje pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoakivnih snovi mora biti ničelna, poziva Javna agencija za varnost prometa. Statistika Svetovne zdravstvene organizacije že nekaj let opozarja, da smo Slovenci s popitimi skoraj trinajstimi litri čistega alkohola na odraslega prebivalca visoko v evropskem vrhu. Opiti vozniki so samo v prvih petih mesecih letos zakrivili več kot petsto prometnih nesreč, ki so zahtevale trinajst smrtnih žrtev. Zaradi obdobja karantene oziroma covida-19, ki je trajalo od sredine marca do sredine maja, je bilo prometa na naših cestah precej manj, posledica je ugodnejša statistika: v letošnjih prvih petih mesecih je bilo glede na primerljivo lansko obdobje tudi za 16 odstotkov ali 93 nesreč zaradi alkohola manj. Upadlo je tudi število vseh prometnih nesreč: skoraj prepolovilo se je – v nasprotju z opitimi povzročitelji nesreč, ki jih je bilo za pet odstotkov več kot v prvih petih mesecih lani.

Redno vozijo pod vplivom droge

Medtem ko so vplivi alkohola na varnost prometa dobro raziskani, je uporaba drog za volanom še precejšnja neznanka. Agencija za varnost prometa je v 2016 izvedla raziskavo o uporabi drog med slovenskimi vozniki. In rezultat? Zaskrbljujoč, so ocenili: skoraj vsak tretji vprašani (27 %) je že užival prepovedane droge, domala vsak deseti, natančneje osem odstotkov vprašanih, pa je pod vplivom drog že sedlo za volan. Pri tem so najpogosteje segli po marihuani (v 89 odstotkih), kokainu (14 odstotkov) in amfetaminih (desetina). Vsak tretji, ki je vozil pod vplivom droge, je to počel redno: trikrat mesečno ali celo pogosteje.

V soboto bo policija prvič izpeljala tudi maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov: trajal bo od 18. ure do 6. ure v nedeljo, poleg maliganov pa bodo s sredstvi za hitro ugotavljanje merili tudi prisotnost drog v organizmu. Akcijo bodo Agencija za varstno prometa in Policija ponovili v novembru in decembru.