Višje sodišče ni verjelo, da je bila nesreča

Martin Zaviršek, ki je 12. avgusta 2020 okoli 20.50 na dvorišču pred stanovanjsko hišo v Mali Račni svojo 44-letno ženo polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal, je tudi pravnomočno obsojen zaradi umora. Obramba višjih sodnikov ni prepričala, da se je zgodila grozljiva nesreča, in potrdila odločitev kolegov s prve stopnje.

Dve leti po nepojmljivi družinski tragediji je 49-letni Zaviršek tako izvedel, da je za naslednjih 23 let njegova usoda zapečatena. Ženo je umoril, ker ga je nameravala zapustiti in je imela drugega partnerja. Zagorela je po vsem telesu in glavi, utrpela je opekline na 70 odstotkih telesa, od teh 50 odstotkov globokih opeklin, vključno z opeklinami dihal. Obsežne opekline so vodile v multiorgansko odpoved, zato je Nataša 26. avgusta v kliničnem centru umrla. Sam je po dejanju pobegnil in so ga aretirali dva dni pozneje.

»Naenkrat je bilo vse v ognju«

Ko so Zavirška posadili na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, je govoril, da ni bilo tako, kot je v obtožbi zatrjevalo tožilstvo. Vztrajal je, da se je zgodila grozljiva nesreča. Nadaljeval je, da sta z Natašo do usodnega večera skupaj preživela 30 let, rodila sta se jima sinova. Vsa ta leta je bila njuna ljubezen goreča, nato pa je spomladi 2020 postajala vse bolj hladna. Verjel ji je, ko mu je govorila, da nima drugega, a maja, ko mu je rekla, da gre k materi v dom za starejše v Loški Potok, se je le zapeljal za njo. »Odpeljala se je v Zapotok, po nekaj minutah sem se približal tisti hiši in sprehajala se je z nekim moškim. Doma sva se pogovorila, dejala mi je, da je le prijatelj, s katerim nima nič. Pozneje mi je rekla še, da bo z njim prekinila stike.«

Dvanajstega avgusta pa naj bi med pospravljanjem po hiši naletel na listek z imenom tistega moškega. »Fotografiral sem ga in ji fotografijo poslal v službo. Kaj to pomeni? Ali nisi z njim prekinila stikov? Odgovorila mi je, da se bova doma pogovorila. Prišla je zvečer, ko sem sedel pred hišo. Rekla mi je, da z njim ni prekinila, a da je zanjo prestar.«

Nato mu je rekla, da gre prespat k prijateljici v Kočevje. »Razburil sem se, rekel sem ji, da lahko gre le peš, saj bom onesposobil avto, ga polil z bencinom in zažgal. Le politi sem ga hotel, da bi jo tako prepričal, naj ostane doma, ne pa tudi zažgati, saj je bil v garaži. Ko sem ga hotel pošpricati, pa me je začela odrivati, bencin se je polil po avtu in po njej. Bil sem živčen, ne vem, kaj mi je takrat bilo, da sem prižgal cigareto. Naenkrat je bilo vse v ognju. Nisem vedel, kaj naj naredim, videl sem samo ogenj in grozo. Ves čas razmišljam o tem, kaj mi je bilo, da sem prižgal cigareto. Le avto sem hotel politi, da bi ostala doma. Vse bi dal, da bi lahko čas zavrtel nazaj. Ves čas razmišljam, pogrešam Natašo.«

Dejanje je storil na grozovit način

Toda tožilka Špela Brezigar je bila neomajna: »Dejanje je storil na grozovit način in iz brezobzirnega maščevanja, iz ljubosumja, ker je oškodovanka imela novega intimnega partnerja in ker ga je nameravala zapustiti. Ni bila nesreča, dejanje je storil zavestno, naklepno.« Opozorila je na to, da je mater dveh otrok zažgal pri živem telesu, in to samo zato, ker ni želela več biti njegova žena in ker je vedel, da ima drugega. Sinovoma pa je nato prepustil njeno reševanje, ker je »zaradi reševanja lastne kože« zapustil kraj dejanja.

Veliki kazenski senat pod predsedovanjem Davida Špernjaka je Zavirška spoznal za krivega umora na grozovit način, ne pa tudi iz brezobzirnega maščevanja. Sodnik je v obrazložitvi sodbe dejal, da sodišče ne dvomi, da je bila glavni cilj zlitja bencina oškodovanka, in ne avto. Gorela je in zaradi opeklin močno trpela, kar kaže na »grozovitost načina odvzema življenja. Ženi ste želeli preprečiti, da bi po prepiru odšla k prijateljici. Zato ste avtomobil polili z bencinom, vendar ste večino bencina zlili nanjo. Ali ste si prižgali cigareto, kot trdite, ker ste bili nervozni, že po tistem, ko ste polili bencin, sodišče ni moglo ugotoviti, ker cigaretnega ogorka preiskovalci niso našli.«

Nadaljeval je: »Ko je gorela, ji niste pomagali. To ste poskušali opravičiti z besedami, da ste bili v šoku in da ste zato zbežali, ker ste želeli umreti. Vaša dejanja po dogodku, predvsem pa, da ženi niste pomagali ali vsaj poklicali pomoči ter da ste zbežali in so vas našli čez dva dni pri vaši materi, kažejo na vaš naklep, da bi ji vzeli življenje. Če bi šlo za nesrečno naključje, bi gotovo ostali doma in poskušali zmanjšati škodljive posledice.«

Tožilstvo je v pritožbi na prvostopenjsko sodbo vztrajalo pri tem, da je Martin ženo ubil tudi iz brezobzirnega maščevanja. S tem, da si je našla novega partnerja, se namreč nikakor ni hotel sprijazniti. Višjim sodnikom so predlagali, da Zaviršku zvišajo kazen na 27 let zapora. Njegov odvetnik Mitja Pavčič pa je menil, da ni zagrešil umora na grozovit način, saj naj bi se potrdil njegov zagovor, da je torej šlo za nesrečno naključje. Če že za kaj, je šlo po odvetnikovem mnenju kvečjemu za povzročitev smrti iz malomarnosti.