Večnega nepridiprava je tokrat ujela kar aplikacija

Policisti velikokrat opozarjajo, da lahko samozaščitno ravnanje prepreči kaznivo dejanje ali pa bistveno pripomore k temu, da se kaznivo dejanje razišče. Pri kraji prenosnega računalnika je, kot se je to izkazalo tudi pri primeru, ki je prišel na ljubljansko okrožno sodišče, seveda lahko ključna aplikacija za iskanje lokacije.

Te dni je na zatožno klop sedel večni nepridiprav Zlatan Velić, o katerem smo že večkrat pisali. Je namreč preprosto nepoboljšljiv. Že od rosne mladosti poseda po zatožnih klopeh in poležava na zaporniških žimnicah, in komaj pride s prestajanja kazni, že ušpiči novo neumnost, večinoma gre za tatvine. Eden od pravnikov, ki ima z njim že leta in leta opraviti, se glede njega pošali: »Njegov kazenski list sploh ni list, je pravi roman.«

Bil je tudi akter dveh medijsko zelo odmevnih zgodb. Leta 2007 je zakuhal pravi politični škandal, ko so iz enega od ljubljanskih stanovanj ukradli prenosnik Gibanja za pravičnost in razvoj predsednika republike dr. Janeza Drnovška. Iz političnih krogov so prihajala namigovanja, da gre za zaroto nasprotnikov, ljubljanski kriminalist, ki je tatvino uspešno preiskal ter gibanju računalnik vrnil, pa je Drnovškovim sporočil, da ni šlo za kako veleškandalozno zgodbo, ampak za maslo običajnega odvisnika od mamil. Naslednjič se je Velić v soju medijskih luči pojavil, ko bi moral na sodniji dati lažni alibi roparju sefov banke SKB Dejanu Vidmarju. Ni mu oziroma ni jima uspelo.



Ljubljančan je sedel pred okrožno kazensko sodnico Ireno Škulj Gradišar, tožilka Lilijana Tomić pa je razkrila, česa je obtožen. Drugega junija je ob 15.20 vstopil v odklenjeno stanovanje, iz njega pa odkorakal z nahrbtnikom, v katerem so bili prenosni računalnik, dva polnilca, sončna očala, kalkulator in moški parfum dior, 2600 evrov vredne stvari so pripadale stanovalcu Janušu G. Mimogrede je pograbil še električni skiro (vreden 500 evrov) v lasti Januševega sostanovalca Tineta R.



Tine je bil takrat doma, bil je v svoji sobi, slišal je, da so se vhodna vrata odprla in zaprla, a je menil, da se je domov vrnil Janoš. Ta je na stopnišču verjetno celo srečal tatu, saj se je domov vrnil ob 15.22. Opazil je, da na mizi ni njegovega prenosnika, zato je cimra pobaral, kam ga je dal, a mu je ta odvrnil, da se ga ni niti dotaknil. Na telefonu je zato hitro vklopil aplikacijo za iskanje prenosnika in ugotovil, da je nedaleč od bloka. Takoj je poklical policiste, s katerimi se je napotil po poti signala, in Velić jim je čez nekaj trenutkov padel v roke.

Ko so ga privedli pred preiskovalnega sodnika in ga pobarali, od kod mu stvari, ki jih je ob aretaciji imel pri sebi, je sicer dejal: »Bil sem na Viču, kjer sem pil pivo. Odhajal sem domov, ko sem zraven nekega kontejnerja našel skiro in torbo. Vzel sem ju s seboj, nato je name skočil neki moški (oškodovanec, op. p.), za njim pa še policisti.« In ko so 42-letnega brezposelnega kuharja ter očeta mladoletnega otroka iz pripora privedli na sodišče, je že imel novo idejo, kako bi sodnikom razložil, kako je prišel do reči, ki so veljale za ukradene. Če smo prav razumeli njegovo šušljanje zagovorniku Borisu Grobelniku na sodnem hodniku, bi njegov zagovor potekal v smeri, da je hodil po Rimski cesti, potem pa mu je nekdo skiro in torbo preprosto porinil v roke. Iz odvetnikovega izraza smo razbrali, da klientu svetuje, naj tega raje ne govori.

Tožilka mu je sicer v primeru priznanja krivde ponudila kazen deset mesecev zapora. »Prosim za kak teden ali dva časa, da bom premišljeval o tej kazni.« In čeprav ga je tožilka posvarila, da tako mili kaznovalni predlog velja le za dan predobravnavnega naroka, je vztrajal pri tem, da bo premišljeval. Narok se bo nadaljeval 25. avgusta.