V obširni preiskavi našteli kar 1864 kaznivih dejanj

Novo mesto – Skupno kar 1864 kaznivih dejanj, s katerimi so povzročili za več kot osem milijonov evrov škode, so v obširni preiskavi s področja gospodarske kriminalitete našteli novomeški kriminalisti. Ugotovili so sistematično izvrševanje kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, kršitev temeljnih pravic delavcev, davčnih zatajitev in kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo pravic pri združevanju družin in prejemanju socialnih transferjev.

Nezakonita združevanja družin

Kot je na novinarski konferenci poudaril France Božičnik, vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto, so dejanja izvrševali zaposleni (v večini državljani iz tretjih držav) s pomočjo delodajalcev na način, da so na upravne enote podajali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o svojih prejemkih, da so zadostili pogojem za dosego cenzusa potrebnih prihodkov za preživljanje družinskih članov.

Po pridobitvi dovoljenj za svoje družinske člane so na podlagi realnih prihodkov začeli koristiti socialne transferje, ki so na voljo v Sloveniji. Večinoma je šlo za družine s Kosova, po naših podatkih zaposlenih v gradbeništvu in pekarnah.

V preiskavi so pridobivali podatke in dokumentacijo, zbirali obvestila, pridobivali bančne podatke in tako dalje, opravili so več kot 30 hišnih preiskav pri različnih delodajalcih in v računovodskih družbah, ki so za delodajalce opravljale računovodske storitve.

Del nezakonito pridobljenih socialnih transferjev so morali delavci vrniti delodajalcu kot uslugo za prirejanje papirjev ali pa so morali to brezplačno oddelati. Med drugim so delodajalci izkoriščali epidemijo in pridobivali sredstva iz protikoronskega paketa, češ da so bili delavci na čakanju, a so dejansko delali.

Izredno dobro organizirani

Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor v upravi kriminalistične policije na generalni policijski upravi, je poudaril, da je šlo pri izvrševanju teh specifičnih kaznivih dejanj za zelo dobro organizirano in sistematično delo. Storilci so vodili celo dvojno evidenco dokumentacije za delavce, ena je bila realna, druga za potrebe morebitnega nadzora.

Kriminalistične preiskave s tega področja so izredno kompleksne in dolgotrajne, sploh če sledi vodijo v tujino, je še pojasnil Obolnar.
 

Veliko oškodovancev in nelojalna konkurenca

Delodajalci so se s tem izogibali davkom, dobili pa še gotovino za opravljene usluge delavcem. Z manipulacijami finančnih tokov so oškodovali tudi upnike ter tudi podjetja in banke. Z dampinškimi cenami zaradi nezakonitih »privilegijev« pa rušili še zdravo konkurenco na trgu.

Vzporedno s tem so kriminalisti ugotovili tudi, da so posamezni delodajalci, štirje z območja Posavja in eden z območja Novega mesta, prenašali poslovanje iz prezadolženih družb na druge družbe, dolgovi družb pa so praviloma nastajali iz naslova neplačevanja prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti.

Družbe so po blokadi transakcijskih računov prenehale poslovati, posle pa so osumljeni preusmerili na druge povezane družbe. S tem so povzročili za več kot osem milijonov evrov škode.

Delodajalci so med drugim prirejali še plačilne liste in s tem omogočili, da so delavci zadostili potrebam za vzdrževanje družinskih članov, ki so bili iz tujine.

Na policiji opozarjajo, da bodo tudi v prihodnje v okviru pristojnosti in ob sodelovanju z drugimi organi in državnim tožilstvom temu področju kaznivih dejanj ter problematiki posvečali veliko pozornost in obravnavali vse zaznane razloge za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.