Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Črna kronika

Tako kot vsi bi bila tudi ona rada na prostosti

O usodi neprištevne morilke Uršule Lonke Prešeren te dni odločajo ljubljanski višji sodniki.
Postopek zoper Uršulo Lonko Prešeren poteka za zaprtimi vrati sodne dvorane. FOTO: Marjana Hanc
Postopek zoper Uršulo Lonko Prešeren poteka za zaprtimi vrati sodne dvorane. FOTO: Marjana Hanc
10. 1. 2019 | 21:00
5:08
Ljubljana – O usodi neprištevne morilke Uršule Lonke Prešeren so septembra odločali na kranjskem okrožnem sodišču, podaljšali so ji ukrep obveznega zdravljenja na mariborski forenzični psihiatriji. A se je na to pritožila. »Gospa si, tako kot vsi drugi, želi živeti na prostosti,« nam je pred odločanjem senata ljubljanskih višjih sodnikov pojasnil njen znanec.

Zločin je zagrešila 18. oktobra 2015, ko so s kranjske policijske uprave sporočili, da je v Križah na Gorenjskem 40-letnica osumljena uboja 54-letnice. »V preiskavi so kriminalisti potrdili sum, da je žrtev, ki je pri osumljenki v okolici Tržiča neprijavljena bivala od začetka meseca, umrla nasilne smrti.« Policiste so dan po uboju o tem obvestili vaščani, saj je Prešernova okrvavljena prišla do sosedov in jih prosila za večje vreče za smeti, češ da se mora znebiti trupla neke ženske v svojem stanovanju.
 

Usoden vbod v grlo


Kronisti so o Prešernovi poročali, da je lastnica stanovanja v večstanovanjski hiši v Križah, ki pa je zdaj že nekaj časa naprodaj. Z več sosedi naj bi bila sprta zaradi različnih razlogov, predvsem pa zaradi številnih živali, ki so se sprehajale naokrog. Ker ni poskrbela zanje, so jo tudi prijavili inšpekciji, vendar ta prijav ni vzela resno. Prav tako so jo obtoževali, da je kradla elektriko. Poleg tega so bili sosedje v preteklosti pozorni, ker se je v Križah sestajala s »čudnimi« obiskovalci.

Govorilo se je celo, da so imeli obrede izganjanja hudiča, v hiši, kjer so nekoč živele nune, pa naj bi še danes viseli številni verski simboli. »Ti ljudje so bili v glavnem precej čudaški. Šli so se nekakšno izganjanje urokov, čarovništvo, eksorcizem, črno magijo, regresijo ali nekaj podobnega. Pogosto je bila hiša vso noč razsvetljena, podnevi pa ni bilo nikogar na spregled. Včasih so jo videli, ko je recitirala neke čudaške pesmi in si nekaj potiho mrmrala. Teh reči ne poznam, meni se niso zdeli čisto pri pravi. No, saj potem se je to v resnici pokazalo, žalostno pa je, da zločina ni mogel nihče preprečiti,« je dejal eden od Križanov.

Govorilo se je, da je Prešernova izvedla celo obredni umor znanke Ine Henigmann. Slišati je bilo, da so pokojno našli zvezano na križu, po drugih govoricah pa naj bi žrtev ležala na tleh, pokrita z rjuho, okoli nje naj bi bila v krogu posuta sol in prižgane sveče. Kot so ugotovili preiskovalci zločinov, je med ženskama prišlo do obračuna, v katerem je lažje poškodbe utrpela tudi Prešernova, mrtva pa je zaradi večkratnih udarcev po glavi obležala Henigmannova, ki je dobila kar devet razpočnih ran ter poškodbe možganov. Usoden pa je bil okoli tri centimetre globok vbod z nožem v grlo, kar je po mnenju stroke povzročilo smrt.
 

Zapustila bi psihiatrijo


Več uradnih informacij o podrobnostih tragedije, ki ga je Prešernova zagrešila pred očmi svojega mladoletnega sina, ni bilo, saj je postopek ravno zaradi varovanja interesov otroka potekal za zaprtimi vrati. Psihiatri so jo razglasili za neprištevno, marca 2016 pa je predsednica senata kranjskega okrožnega sodišča Marjeta Dvornik javno prebrala odločitev: »Obdolžena ni zmogla razumeti pomena svojega dejanja zaradi duševne motnje. Izreka se ji varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi.«

Ta lahko traja najdlje pet let, dlje bi Prešernovo smeli v specialnih ustanovah zadrževati le na podlagi zakona o duševnem zdravju. Izvajanje ukrepa kranjski sodniki na vsake pol leta preverjajo na seji v postopku preverjanja varnostnega ukrepa in se torej odločajo, ali sta njeno nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebni.

Nazadnje so torej izvajanje tega ukrepa zanjo podaljšali lansko jesen, a se Prešernova menda z njimi ne bi strinjala in morda so se prav zaradi tega na to temo sestali ljubljanski višji sodniki. Njen zagovornik Bogdan Greif je namreč že ob koncu okrožnega postopka sodnike nagovarjal, naj klientki dovolijo, da se zdravi s prostosti, torej ambulantno.

Še preden pa so višji sodniki v sestavi Maja Baškovič, Katarina Turk Lukan in Igor Mokorel začeli odločati, je spregovoril odvetnik Greif: »Opozarjam, da je zadeva tajna in bila doslej zaprta za javnost. Zato predlagam izključitev javnosti, zaradi varnosti in miru njenega mladoletnega sina, ki živi v rejniški družini. Ne bi rad, da se karkoli pojavi v javnosti, zato predlagam tudi, da senat prepove kakršno koli objavo o tej zadevi.«

Po posvetu je predsednica senata Baškovičeva sporočila sklep, da zaradi varovanja zasebnega življenja potomca obdolženke javnost zares izključujejo.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine