Skupnost mora storiti še več za prometno varnost

Celje – Nagrajena akcija, ki so jo zasnovali v zavodu Vozim, nagovarja starše, naj sredi noči sedejo v avto in sami pripeljejo otroka domov. Nagovarja pa tudi lokalne skupnosti, predvsem tiste, kjer ni taksijev ali avtobusov v poznih večernih in nočnih urah, da ob večjih prireditvah in zabavah organizirajo prevoze. Herojev v pižamah, ki vse to počno, sicer ni malo, a do cilja, ko zaradi alkohola ne bo več prometnih nesreč, je še dolga pot.

David Razboršek, direktor zavoda Vozim, kjer že desetletje ozaveščajo mlade o varnosti v prometu s pogovori z udeleženci v prometnih nesrečah, ki so jih za vedno prikovale na invalidski voziček, je vesel, da je njihova akcija Heroji furajo v pižamah kot prva v Sloveniji dobila evropsko nagrado in še nagrado strokovnega občinstva. V zavodu Vozim so se namreč akcije lotili potem, ko so se seznanili s številkami, razloži Razboršek: »Razlog številka ena za smrtnost med mladimi od 15 do 29 let je promet. Po vsem svetu. Imamo epidemije prometne varnosti v svetu, ki jih prelahko jemljemo. V Sloveniji se recimo v prometu hudo poškoduje 189 mladih na leto. To je 17 nogometnih ekip na leto hudo poškodovanih mladih zgolj zaradi prometa. Umre pa jih 30, torej skoraj tri nogometne ekipe. Vsaka tretja smrt je zaradi alkohola.«



Cilj akcije je ne le ozaveščati javnost o težavah alkohola v prometu, temveč tudi spreminjati vedenje. Kar je najtežje, priznava Razboršek. Za to potrebuješ delavnice, konkretne ukrepe. In ta akcija vse to je. V zavodu so ugotovili, da so največje težave na podeželju, kjer so razdalje daljše, večinoma pa ni taksi služb. Tako tam pridejo prav heroji. Da bi pokazali staršem, kako biti heroj, so se v avtomobile in kombije usedli tudi člani zavoda Vozim, sicer invalidi. Na eno od zabav je mlade odpeljal tudi Razboršek: »Sodelujemo z mladinskimi centri, ki na družbenih omrežjih objavijo termine za vožnjo na zabave in z njih. Ko so zapolnjena mesta, mlade odpeljemo. Če lahko invalid pelje mladega na zabavo in z nje, potem še lažje to lahko naredi njegov starš. Oziroma je še pomembneje, da to naredi.«

Vendar Razboršek pravi, da cilj akcije ni, da bi oni vozili mlade: »Bistveno je ozaveščanje, da skupnost poskrbi za prometno varnost. Če ni taksija, da organizirajo prevoz, da mladim ne točijo alkohola, da se vsi začnejo zavedati, da je to problem.«

Preveč smrti zaradi alkohola

Po podatkih policije je na slovenskih cestah lani zaradi alkoholiziranih voznikov umrlo 30 ljudi, kar je slaba tretjina vseh lanskih smrtnih žrtev v prometu, 129 ljudi pa je bilo lani zaradi alkoholiziranih voznikov hudo poškodovanih. Letos so številke v prvem polletju boljše v primerjavi z enakim obdobjem lani. Še vedno pa so za več kot petino smrtnih žrtev v prometu krivi tisti, ki so vozili pod vplivom alkohola. Od januarja do konca junija letos je po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa na slovenskih cestah umrlo 41 ljudi, v devetih primerih je bil povzročitelj vinjen. Hudo se jih je poškodovalo 376, v 65 primerih je povzročitelj vozil pod vplivom alkohola.



Razboršek je prepričan, da je tudi zaradi njihove akcije manj mrtvih in hudo poškodovanih: »Število hudo poškodovanih mladih smo že lani zmanjšali za več kot 20 odstotkov, tudi smrtnih žrtev in nesreč zaradi alkohola. Vendar pa so še vedno mladi tisti, ki povzročijo tretjino prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi alkohola. Med hudo poškodovanimi pa je povprečna starost 22 let na dan nesreče.«

Bodimo heroji

Razboršek pravi, da staršev, ki odpeljejo otroka na zabavo in z nje, sicer ni malo, vendar jih volja prehitro mine: »Na terenu vidiš, da je herojev veliko do otrokovega 18. leta. Potem ko se v bistvu stvari šele začnejo dobro dogajati, pa ni več herojev. Mislijo, da lahko mladi vse storijo sami. Strinjam se, da mladih ne smemo na silo obvarovati nekih okoliščin, ampak preventiva v prometu se začne v družini.«



Tudi na policiji menijo, da tovrstne preventivne aktivnosti nedvomno imajo učinek pri ozaveščanju, te sicer težko ocenijo: »Opažamo pa, da se skupine precej poslužujejo t. i. designated driverja oziroma tega, da oseba, ki je določena za voznika, ostane trezna in sposobna voziti vozilo.«

Veliko bi k spremembi vedenja voznikov doprinesla večja prisotnost prometnih policistov na slovenskih cestah, a se policija ubada s hudo kadrovsko krizo. Postaje prometne policije so namreč v povprečju zasedene od 60- do 70-odstotno. Preventivne aktivnosti tako ostajajo ključne.

Zavod Vozim lahko podprete tudi z ogledom nogometnega spektakla v Biljah pri Novi Gorici 1. septembra, kamor na povabilo Aleksandra Čeferina poleg slovenskih nogometnih zvezdnikov prihajajo tudi Luis Figo, Gilberto Silva, Frank de Boer, Dejan Stanković in drugi. Polovica zbranih sredstev na dobrodelni tekmi bo namenjena fundaciji UEFA Common Goal, druga polovica pa zavodu Vozim.