V Sloveniji že več hudih rudniških nesreč

Medtem ko iz Velenja prihajajo tragične novice o najmanj eni smrtni žrtvi rudniške nesreče, je to v zadnjih dveh letih druga nesreča v omenjenem rudniku. Pred tem se je sprostil pritisk na območju 1G, trije rudarji so bili tedaj lažje poškodovani. V Sloveniji rudniške nesreče žal niso nobena redkost, predvsem pa jih je težko predvideti.

V jami Ojstro v hrastniškem rudniku sta aprila 2001 voda in blato zasula pet rudarjev. Umrli so vsi, najmlajši je bil star 27, najstarejši pa 37 let. Dve leti pozneje je tam pod desetimi kubičnimi metri premoga umrl še en rudar, leta 2006 pa je v jami Hrastnik 200-kilogramski odkrušek pod seboj pokopal rudarja, ki je postal tamkajšnja že sedma žrtev v obdobju šestih let. Le leto zatem je v Hrastniku umrl še en rudar, njegov kolega pa je bil huje poškodovan.

Za najhujši rudniški nesreči v zadnjem nekaj več kot stoletju veljata velenjska iz leta 1893, ko je zaradi izbruha metana umrlo 31 rudarjev, leta 1946 pa v Zabukovici prav tako zaradi metana 17.

V Velenju v tem tisočletju brez večjih posledic

V Premogovniku Velenje, kjer danes še vedno iščejo dva pogrešana rudarja, se je leta 2022 zgodil stebrni udar, ki ga ni mogoče napovedati, navadno se pojavita vsako leto dva. V jami je bilo takrat 150 zaposlenih, dvanajst rudarjev in dva rudniška spremljevalca pa je bilo poškodovanih, a so jih že kmalu predali v domačo oskrbo.

Poškodovani rudar po stebrnem udaru: »Kot da stopiš na mino«

Stebrni udar, ki je, kot so takrat pojasnili za Delo, hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena in je dogodek, ki se v premogovnikih občasno zgodi, se je tam zgodil tudi leta 2018. Šest rudarjev, ki so bili takrat na delovišču, ni bilo huje poškodovanih.

Enako število lažje poškodovanih je bilo ob stebrnem udaru pet let pred tem, eden je utrpel hujše poškodbe, ne pa trajnih posledic. Istega leta se je tudi zgodila delovna nesreča zaradi sprostitve pritiska 500 metrov pod površjem, pri čemer nihče od sedmih poškodovanih rudarjev ni bil poškodovan težje.

Leta 2010 se je v premogovniku zgodil še en stebrni udar, lažje poškodovani so bili štirje rudarji, veliko hujša pa je bila nesreča leta 2003, ki je zahtevala dve življenji. Na delovišču je bilo 26 rudarjev, ko je v globini 455 metrov iz podzemne kaverne v sloju premoga buhnila velika količina jamskih plinov, predvsem metana in ogljikovega dioksida. Potem ko jih je dežurni takoj napotil iz jame, so bili nekateri prepozni, deset jih je vdihnilo pline. Dva sta umrla, preostale so odpeljali v bolnišnico.

Leta 2001 je bil za delovno nesrečo kriv odlomljen kos jalovine, ki je nekaj rudarjev lažje poškodoval.

Medtem ko naravnih vzrokov za nesreče kljub visoki tehnologiji in vsem potrebnim ukrepom ni mogoče napovedati, jih včasih povzroči tudi človek. Ta je, denimo, odgovoren za večino nesreč na jamskem transportu, ena takšnih je bila v velenjskem premogovniku leta 2019, že sedma tisto leto, ko se je na vožnji kakih tridesetih rudarjev na delo z visečo dizelsko lokomotivo zaradi mehanske okvare avtomatično sprožila zasilna zavora, da je del kompozicije zanihal.

Poškodovalo se je enajst rudarjev. Vzrok ni bil takoj znan, so pa v premogovniku takrat zatrdili, da je glede na analizo najpogostejši vzrok ponavadi neprevidno delo – leta 2014 je, denimo, nepazljivost pri čiščenju premoga z delujočega transporterja premoga z gumijastim trakom enega od rudarjev stala življenja –, skupinske nesreče pa so v največ primerih posledica stebrnega udara.