Pogledal, kaj se je zgodilo, in odpeljal

»Nesreče nisem povzročil jaz, celo preprečiti sem jo poskusil. Oba sva naredila napako, da sva sploh šla v promet v takem stanju. Vem torej, da sem naredil napako, toda imel sem le nekaj sto metrov do doma in vozil sem zelo previdno,« je na predobravnavnem naroku dejal Martin Ojsteršek, ki mu očitajo, da je pod vplivom alkohola trčil v kolesarja. Tudi ta je bil pijan.

Petdesetletnega A. G. so reševalci za mrtvega razglasili po neuspelem oživljanju, čeprav je umrl že kmalu zatem, ko se je vanj zaletel voznik avtomobila Martin Ojsteršek. »Poškodbe so same po sebi povzročile smrt. Bile so tako hude, da niso bile združljive z življenjem, neposredni vzrok smrti pa je bila izkrvavitev zaradi popolnega pretrganja prsne aorte,« pravi dr. Martin Mervic z Inštituta za sodno medicino.

A tudi če za kolesarja ne bi bila usodna aorta, je silovito trčenje vanj povzročilo druge poškodbe notranjih organov in okostja, ki bi pomenile smrt, denimo zmečkanje hrbtenjače.

Kolesar je bil popolnoma pijan, toda trezen ni bil niti ljubljanski podjetnik, ki je v noči na 13. oktober 2018 sedel za volan svojega beemveja in povzročil smrtno prometno nesrečo. Dvainšestdesetletni Ojsteršek je torej obtožen, da je na Opekarski cesti trčil v Gentileja, ki je v isti smeri vozil ob desnem robu ceste.

Kolesar se je malo po polnoči odpravljal od centra mesta v Rakovo jelšo. Vozil je ob desnem robu ceste, ko je za njim v avtu pripeljal Ljubljančan. Le nekaj metrov pred križiščem s Cesto na Loko ga je dohitel. »Ker pa voznik avtomobila takrat hitrosti in načina vožnje ni prilagodil vidljivosti in vremenskim razmeram ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da bi ves čas vožnje obvladoval vozilo oziroma da bi ga lahko ustavil pred oviro, ki bi jo glede na okoliščine lahko pričakoval, je s sprednjim desnim delom trčil v kolesarja,« so po tragediji sporočili s PU Ljubljana.

V krvi 1,29 promila alkohola

Tožilstvo trdi, da je Ojsteršek v križišču sicer stopil iz avta in pogledal, kaj se je zgodilo, potem pa odpeljal naprej. Kmalu zatem so ga policisti izsledili doma. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel v krvi 1,29 promila alkohola. Organi pregona mu očitajo nevarno vožnjo in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.

Nesrečo je torej povzročil zaradi alkohola, svoje so zagotovo dodale tudi vremenske razmere. »Strašna megla je bila. Še v temi spregledaš kolesarja, ki ima prižgano luč. Enostavno ne vidiš dvajset metrov pred seboj,« se je spominjala domačinka z Opekarske ceste, na kateri je umrl A. G., ki je imel v sebi kar 2,8 promila alkohola.

Voznik avtomobila se torej ne počuti krivega. Na sojenju se vsaj za zdaj ni zagovarjal, je pa okrožni kazenski sodnik Marko Justin prebral njegovo izpoved iz preiskave, ko je med drugim dejal, da se mu je zdelo, da je na cesti nekaj zadel in da bi to lahko bilo kolo. Padec kolesarja po vozišču naj bi se torej po njegovem zgodil, še preden je pripeljal na kraj nesreče.

Toda izvedenec za sodno medicino se ne strinja z Ojsterškom in njegovim odvetnikom Francem Rojkom, da je kolesar morda že prej padel in ga je obtoženec prevozil. »Če bi bil prevožen, ne bi nastale takšne poškodbe,« pravi Mervic. Po njegovih besedah je avto trčil v zadnji del kolesa. Kolesarja je zadelo v levo stran medenice in hrbet, padel je na cesto in z glavo udaril ob tla. Nato ga je odbilo v smeri vožnje in zakotalil se je po vozišču.

Ali je kolesar zaradi hude pijanosti nemara vijugal in zapeljal pred avto, pa bodo poskušali ugotoviti s pomočjo izvedenca za preiskavo prometnih nesreč, ki ga bo dal sodnik postaviti po zaslišanju prič.