Po sporu je trikrat zabodel šefa

Na deželnem sodišču v Celovcu so v začetku tedna na leto dni zapora obsodili 54-letnika z območja Kopra, ki je marca lani na začasnem delu s kuhinjskim nožem trikrat zabodel svojega šefa, lastnika picerije iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem. Senat je sprejel zagovor Primorca in njegove odvetnice Maje Ranc, da je šlo za silobran.

Tako je epilog dobila kazenska zadeva, ki se je začela zaradi dogodka marca lani, ko je potekala rojstnodnevna zabava v piceriji; 49-letni lastnik se je med praznovanjem (ki je kršilo avstrijske protikoronske predpise) norčeval iz kuharskih sposobnosti Primorca, ta pa je kar tam zahteval plačilo za svoje dotedanje delo.


 

Po dejanju pristal v priporu

Po besednem sporu sta se zgrabila že v piceriji, ko pa je Slovenec odšel proti stanovanju, sta mu sledila šef in njegov brat; končalo se je tako, da je Koprčan s kuhinjskim nožem trikrat zabodel Avstrijca. Po dejanju je pristal v priporu, prvotno so ga bremenili poskusa umora, za kar je v Avstriji zagroženih 10 do 20 let zapora.

Toda porota, ki ji je predsedoval sodnik Dietmar Wassertheurer, ni sledila utemeljitvi državne odvetnice Doris Kügler, ki je v zaključni besedi trdila: »Vsi trije vbodi so bili prizadejani z namenom, da povzročijo smrt.« Na hujšo obsodbo ni vplivalo niti dejstvo, da se je med vbodi konica noža zlomila in ostala v napadenem, ki naj bi mu življenje rešila nujna operacija. Sodišče je upoštevalo tudi navedbo obrambe, da je prav Avstrijec prinesel nož s seboj, ko je sledil Slovencu.

»Odločili so, da je šlo za prekoračen silobran – ampak bil je silobran,« je sodbo pojasnila odvetnica Rančeva. Tožilstvo in oškodovanec imata do danes čas, da napovesta pritožbo na izrečeno sodbo – a Maja Ranc meni, da ni veliko možnosti, da bi bila pritožba uspešna. »Morale bi obstajati hude napake v postopku. Če pritožba ne bo napovedana, bodo mojega klienta na prostost izpustili v petek,« dodaja zagovornica, ki je zadovoljna s končnim izidom sojenja.

V primeru pritožbe pa bi slovenski kuhar prišel izza rešetk najpozneje 20. marca, ko se izteče leto odvzema svobode. Ob tem pa tujcem, ki v Avstriji storijo hujša kazniva dejanja, izrečejo tudi ukrep izgona iz države. Rančeva pričakuje, da bodo njenega varovanca izgnali: »Toda gre za poseben postopek, za katerega ni pristojno sodišče, ampak zvezni urad za tujce in azil.«

Ob tem je bil del odškodninske odgovornosti Primorca določen že v ponedeljkovi sodbi, za del zahtevka pa je sodišče oškodovanca napotilo na zasebno tožbo, zato Rančeva poudarja: »Civilna pravda lahko na koncu prinese drugačen izid, vsaj kar zadeva višino odškodnine.«