Ob službo bolničarja zaradi okužbe z virusom hiv

Ljubljana – V zadnjih letih sta bili na slovenskih sodiščih v zvezi z diskriminacijo posameznikov, ki živijo s hivom, sprejeti dve pomembni odločitvi. Pred kratkim se je prvič zgodilo, da je morala zdravstvena ustanova plačati odškodnino, ker je njihov zdravstveni delavec zavrnil zdravstveno obravnavo bolnika s hivom.

To je storil po tem, ko mu je moški povedal o okužbi. Bolnik se je opogumil in vložil civilno tožbo, sodišče pa je ravnanje zdravstvenega delavca ocenilo kot diskriminatorno, in ker je bolnika prizadel v njegovih osebnostnih pravicah, je ustanovi, kot so sporočili iz Legebitre, naložilo plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin. V Legebitri ne razkrivajo, v kateri slovenski bolnišnici se je to zgodilo oziroma katero sodišče je dosodilo odškodnino. Niti njene višine ne. So pa odločitev ocenili kot pomemben mejnik na področju pravnega varstva oseb, ki živijo s hivom.

Druga pomembna odločitev sodišča pa se nanaša na primer drugega moškega, prav tako okuženega z virusom hiv, ki po tem, ko je njegov bodoči delodajalec ugotovil, da je hiv pozitiven, nenadoma ni bil več primeren za službo. Julija 2011 se je prijavil na prosto delovno mesto bolničarja spremljevalca in je bil tudi povabljen na razgovor k vodji službe za spremstvo bolnikov. Ta ga je, kot izhaja iz sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča, še istega dne poklicala po telefonu in mu povedala, da ga bodo vzeli v službo.

Sledil je predhodni preventivni zdravstveni pregled, pri katerem so ugotovili, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto bolničarja negovalca, spremljevalca. A z omejitvijo, da pri delu uporablja dvojne rokavice in da nima neposrednega stika s krvjo. Zoper zdravniško spričevalo se je moški pritožil, saj je menil, da so navedene omejitve neutemeljene in da razkrivajo njegovo diagnozo hiv pozitivne osebe.

V začetku julija 2011 mu je nato vodja omenjene službe izročila ključ garderobe in obrazec zahtevka za izdajo uniforme, kjer je izrecno pisalo, da bo od 18. julija 2011 tam zaposlen za nedoločen čas. Nakar je posebna zdravniška komisija sprejela odločitev, da kandidat izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje za predlagano delovno mesto. O tem je obvestil tudi kadrovsko službo, kjer je tamkajšnja vodja kopirala zdravniško spričevalo izbrane zdravnice tako, da rubrika z omejitvami ni bila vidna in je takšno kopijo zadržala. Ko je svojo bodočo nadrejeno po tem, ko se je vrnila z dopusta, poklical in vprašal, kako je z njegovo službo, mu je zelo hladno odgovorila, naj počaka na odgovor kadrovske službe; potem je prekinila pogovor.
 

Kršitev prepovedi diskriminacije

Sodišče je sklenilo, da navedene okoliščine, zlasti sosledje dogodkov kažejo na to, da si je tožena stranka glede zaposlitve tožnika očitno premislila po tem, ko je na takšen ali drugačen način izvedela, da je hiv pozitiven. In ne, kot je trdila bolnišnica, da je v spornem obdobju obstajala prepoved zaposlovanja. Še več, takrat so zaposlili žensko, ki je bila na zdravniški pregled poslana le pet dni pred tožnikom, delati pa naj bi začela kasneje od tožnika. Vse to po mnenju sodišča pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, kakor je določena v tretjem odstavku šestega člena zakona o delovnih razmerjih.

»Ta določa, da sta prepovedani neposredna in posredna diskriminacija zaradi katerekoli osebne okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ki primeroma našteva naslednje osebne okoliščine: narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali druge osebne okoliščine,« piše v sodbi višjega delovnega in socialnega sodišča.

In še: »Osebna okoliščina, na podlagi katere tožena stranka tožniku kot iskalcu zaposlitve ni zagotavljala enakega obravnavanja, je njegovo zdravstveno stanje, to je okuženost z virusom hiv, kar se v zaznavi ljudi običajno povezuje z nadaljnjo diskriminatorno osebno okoliščino, to je spolno usmerjenostjo.« Bolnišnica je na koncu morala moškemu plačati odškodnino v višini 10.830 evrov (ta predstavlja višino izpadlih dohodkov od 18. julija 2011 do 25. septembra 2012) in povrniti 852 evrov stroškov postopka.