Ni tako dramatično, kot se je zdelo sodniku

Ljubljana – Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko strnili ugotovitve po prejemu pojasnil, ki jih je od ljubljanskega okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića po navedbah, da je bil med sojenjem Milku Noviču deležen pritiskov, od njega zahteval predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.

Po navedbah o hudih pritiskih, ki so tako v strokovni kakor politični javnosti sprožile številne burne odzive in pozive k zaščiti neodvisnosti sodnikov kot temelja sodstva, se je namreč izkazalo, da zadeva le ni tako dramatična, kot je bila predstavljena javnosti. Po prejemu pojasnil, ki jih je Radonjić predsedniku sodišča dostavil že v sredo popoldne, se je izkazalo, da je šlo le za uporabo legitimnih, bolj ali manj pogosto uporabljanih potez strank v postopku: zahteve za izločitev sodnika iz postopka, ki jo sicer pogosto uporablja obramba, tokrat pa sta z izločitvijo poskušala tožilstvo in pooblaščeni odvetnik žene ubitega Janka Jamnika, vložitev kazenske ovadbe pooblaščenca (kar sicer ni ravno pogosto) ter pisanje vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana predsedniku sodišča Pogačniku. Predlagal mu je ukrepanje zoper sodnika zaradi po Furlanovem mnenju neprimernega vedenja do tožilstva in tožilke Blanke Žgajnar, ki jo je sodnik na eni od obravnav oštel kot otroka in celo nagnal iz razpravne dvorane, neprimerne in neresnične trditve naj bi o njej in tožilstvu zapisal v izjavi v zvezi s tožilkino zahtevo za njegovo izločitev.



Radonjić je med razglasitvijo sodbe rekel, da so se že takoj po prvih narokih začeli pritiski na predsednika sodišča, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Bil da je deležen predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju, sporočilo vseh teh pritiskov pa da je jasno: da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je rekel, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.
 

Ne gre za nedovoljene pritiske

»V navedbah je šlo za očitno subjektivno dojemanje sodnika posameznih ravnanj udeležencev postopka. Zahteva za izločitev in pisanje vodje specializiranega državnega tožilstva ne morejo predstavljati nedovoljenega pritiska, še manj se tovrstna ravnanja lahko dojemajo kot zahteva po discipliniranju sodnika,« pojasnjujejo v uradu predsednika okrožnega sodišča.
Iz pojasnila sodnika Radonjića glede navedb o pritiskih vrha pravosodja je še razvidno, da pri tem ni mislil nikogar, ki bi ga bilo možno uvrščati v vrh sodstva, temveč je imel v mislih - vodjo specializiranega tožilstva.

Doslej so se primerljivi položaji že pojavljali, »vendar jih drugi sodniki praviloma niso dojemali na takšen način. Ima pa vsak sodnik pri tem tudi možnost, ki mu jo daje zakon o sodnem svetu, da sproži postopek za odpravo kršitev, če meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost,« še dodajajo na sodišču.

Bojazen, da sodnik zaradi oprostilne sodbe Noviču ne bo napredoval ter da se bo znašel v suspenzu, je odveč, saj takšna sodnikova odločitev ne more vplivati na njegovo poklicno kariero. Prav tako so odveč navedbe, da bo zaradi svoje odločitve kakorkoli kaznovan.

Na podlagi Radonjićevih pojasnil in s tem znanih okoliščin nadaljnje ukrepanje zoper sodnika ni predvideno, o pobudi Furlana za sprožitev disciplinskih postopkov pa bo predsednik sodišča presojal, ko bo kazenska zadeva Novič končana.