Izbirajte lažje poti, pred pohodom nujno preverite razmere

Epidemija koronavirusa in ukrepi, ki so stopili v veljavo, so nekoliko spremenili tudi obiskovanje hribov in gora. Začasno je omejeno gibanje med občinami, s čimer so se zmanjšale možnosti za planinske in plezalske aktivnosti. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pohodnice in pohodnike pozivajo, da si glede na trenutne razmere aktivnosti v gorah prilagodijo, izbirajo manj obljudene in lažje poti, da ne bo prihajalo do pretirane zgoščenosti obiskovalcev na posameznih območjih. Tudi izkušnja bo precej lepša, saj je v primeru, da si med rekreacijo v naravi ne more zagotoviti medsebojne razdalje vsaj treh metrov, predpisana uporaba mask oziroma zaščita za usta in nos.

Ker smo že globoko vstopili v jesen, je tudi višje ležeče predele pobelil sneg. Ob prvem snegu v visokogorju je potrebna posebna previdnost, ukrepi za zamejitev epidemije koronavirusa veljajo tudi v hribih. Zato pred vstopom v zimski čas ne bo odveč nekaj osnovnih navodil za varno hojo v gore, pravijo na PZS. Ker pa tudi gore in hribi niso varni pred koronavirusom, so ob tem dodali še nekaj pojasnil, kako se v tem času odpraviti v gore in kakšni ukrepi veljajo za planinske koče. Potrebno je namreč vedeti, da imajo koče poseben način obratovanja oziroma so številne že zaprle svoja vrata.

V sredogorju se boste s snegom redko srečali, je pa zato na poteh ogromno odpadlega lista, ki pokriva mokre korenine, luknje, voda pa ponoči zaradi nizkih temperatur zmrzne. Zato je potrebno hoditi previdno, saj nam na takšni podlagi lahko hitro zdrsne, pademo in se poškodujemo. »Za varnejšo hojo svetujem kvalitetne čevlje in uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje,« svetuje strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.



Takoj, ko gremo nekoliko višje, že med 1300 in 1500 metri, pa se bomo na osojnih straneh gora srečali s snegom. Ta je čez dan odtajan, razmoči podlago in povzroča manjše usade, ki gredo tudi čez planinske poti in povzročajo nemalo težav pri hoji, saj korak zaradi nestabilne podlage ni več zanesljiv. Če sneg čez noč zmrzne, predstavlja za obiskovalce gora nevarnost za zdrs.

»Še posebej nevaren je na mestu, kjer se sneg sreča s podlago, se pravi na njegovih koncih, saj tam nastane tanka, prozorna plast ledu in v primeru, da nanjo stopimo, čevlju ne nudi dovolj trenja in pride do zdrsa in padca. Povsod kjer pot poteka po snegu z naklonino, svetujemo uporabo cepina in derez in seveda obvezno znanje uporabe. Na položnih poteh in kolovozih v nižje ležečih predelih in planinah, kjer so tla že pomrznjena pa bodo prav prišle derezice,« pojasnjuje Šerkezi.

Pred pohodom v visokogorje ali sredogorje je torej treba vedeti nekaj osnovnih priporočil, zatorej ni odveč, da si zastavite spodnja vprašanja nekaj nasvetov, ki jih pred vsako zimsko sezono pripravijo strokovni sodelavci PZS. Pred odhodom v gore moramo vedno preveriti snežne razmere in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov. Najboljše informacije boste dobili na spletni strani našega nacionalnega portala za vreme (ARSO). Dodatna pojasnila in opozorila o nevarnostih proženja snežnih plazov redno objavljajo tudi na spletni strani PZS.

»Potrebno je še povedati, da v kolikor niste vešči hoje v gore pozimi, predlagam, da se v gore podate skupaj z gorskim vodnikom ali planinskim vodnikom Planinske zveze Slovenije. Hoja v gore pozimi namreč zahteva ogromno znanja in izkušenj ter tudi rokovanja s posebno tehnično opremo, ki je lahko ob nepravilni rabi tudi nevarna. Četudi je stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov nizka (1. ali 2. stopnja), nevarnost obstaja,« opozarja Matjaž Šerkezi.

Oblačila in obutev

V nahrbtnik pozimi vsekakor sodijo toplejša oblačila. Ne bo odveč toplejša puhovka, debelejša kapa in rokavice, nepremočljive hlače, ki imajo podaljšan ledveni del in naramnice, ki preprečujejo, da bi kazali hrbet. »Osebno se izogibam gamašam, ki služijo, da bi nam sneg zašel za čevlje, saj se pod njimi nabira kondenz, ki v mrazu zmrzne in občutek gibanja ni prijeten. Namesto gamaš imam spodnji del hlač preluknjan in skoznje speljano vrvico, ki jo poveznem pod stopala čevljev in s tem preprečim, da bi mi hlačnice v globokem snegu zlezle gor in snegu omogočile prosto pot v čevlje. Zelo priporočljiva je tudi ovratna ruta, ki ščiti vrat, v hujšem mrazu pa si jo potegnemo čez usta in nos in s tem preprečimo vdihavanje mrzlega zraka.«

Kot obutev pozimi vedno uporabljamo samo visoke čevlje. »Posebej občutljiv sem pri teži in uporabljam lahke planinske čevlje iz umetnih materialov, ki imajo vodo neprepustno membrano in so enostavni za vzdrževanje. Podplat mora biti tog in dobro narebren, saj se ob obremenitvi ne upogne in nudi varen stop in oporo nogi. Pomembno je tudi, da imajo na petnem delu možnost pritrditve polavtomatskih derez,« še svetuje Matjaž Šerkezi.  Nizki športni copati za hojo v gore pozimi niso primerni, saj se pogosto srečujemo s terenom, ki je ne samo zasnežen, ampak tudi pomrznjen. Vsekakor to velja za večino sredogorja in visokogorja pozimi.

Svet pozimi in v snegu postane popolnoma drugačen. Marsikje ustaljene planinske poti, ki jih uporabljamo v poletni sezoni, niso primerne ali pa so celo nevarne za hojo, saj se pojavi večja nevarnost snežnim plazovom. »Če vzamem lahko planinsko pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, dobi v zimskem času popolnoma drug obraz. Pot, ki je poleti dokaj enostavna, postane pozimi zahtevna. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so dnevi krajši, temperature nižje ... Preprosto, na Viševnik se pozimi ne moremo podati v športnih copatih in pajkicah, brez nahrbtnika in obvezne planinske opreme,« dodaja Matjaž Šerkezi.

Palice naj odrasle osebe pozimi uporabljajo. Nudijo namreč dodatno oporo, pomagajo pri ravnotežju, varujejo kolena. Skratka, hoja v snegu s palicami je varnejša in enostavnejša. »V globokem snegu bi svetoval še turne smuči ali pa krplje. Edino pri sestopu bi opozoril, da zapestja nimamo vpetega v zapestne trakove, saj je kar nekaj poškodb, ko med sestopom planinska palica pride med noge ali pa jo pohodimo, za sabo potegnemo zapestje in zaradi nenadnega sunka pride do poškodbe zapestja, včasih tudi hrbta. Za otroke palice odsvetujem, saj je za njih pomembno, da si dobro izgradijo osnovno motoriko in ravnotežje.«

Zaščita pred vetrom in odprtost koč

Vsekakor je lahko veter dokaj neugoden, sploh v primeru pojava, ki ga imenujemo vejavica, ko po zraku vrtinči snežne kristale, ki kot tisoč igel bičajo izpostavljen obraz. »Sam se pred vetrom zaščitim s puhovko in tanjšo vetrno jakno. Na glavi imam praviloma vedno kapo, saj največ telesne temperature izgubimo čez glavo. Obraz si dodatno zaščitim z ovratno ruto in smučarskimi očali, ki mi omogočajo tudi bistveno boljši vid,« dodaja Šerkezi. Če hodite v gozdu se lahko pojavi nevarnost padajočih vej, kar je lahko zelo nevarno. »V vsej svoji planinski karieri sem dvakrat doživel vetrolom. Ne bi ga rad nikoli več. Ob močnem vetru sem tudi vedno pozoren, kaj se dogaja nad mano, sploh ko grem čez gozd in se nad mano bohotijo mogočna drevesa z posameznimi suhimi vejami. Previdnost ni nikoli odveč,« ob koncu zaključi Matjaž Šerkezi.

Večina planinskih koč konec oktobra zapre svoja vrata. To predstavlja še dodatno oteženo okoliščino pri obiskovanju gora pozimi, saj ni možnosti, da se bi pogreli, zatekli pred neurjem ali pa dobili toplo hrano in pijačo. Posamezne planinske koče ob vikendih odprejo svoja vrata, ni pa to pravilo. Zato je še toliko bolj pomembna dobra priprava na izlet in informacija ali je koča odprta ali ne. Določeni podatki so na spletni strani PZS. Morebitno odprtost koč lahko preverite na spletni strani društva, ki je skrbnik planinske koče ali pa kar direktno pokličete gospodarja koča.



Ob trenutni epidemiji koronavirusa ni odveč opozorilo, da tudi odprte koče delujejo v okrnjenem obsegu z možnostjo osebnega prevzema hrane in pijače. Pri tem je potrebno dosledno upoštevati varnostne napotke (maske, medosebna razdalja ...). Embalažo pa vedno odnesemo s seboj v dolino. Prenočevanje razen redkih izjem ni možno, prav tako praviloma niso na voljo sanitarije.

Na PZS pozivajo vse pohodnice in pohodnike, da se ne izpostavljajo nevarnostim gorah, da ne bo to botrovalo nesrečam in še dodatni obremenjenosti tako reševalnega kot medicinskega osebja. Pazite nase in na druge, prosijo vse. S tem lahko vsak pripomore, da se stanje čim prej normalizira. Več o varnejšem obiskovanju gora pozimi si lahko preberete na spletnih straneh PZS, meseca decembra in januarja pa vabijo na tečaje varnejše hoje v gore pozimi, ki jih organizirajo posamezna društva GRS.