Z motorjem po cesti užitkov in lepih razgledov

Motociklistično avanturo smo izkoristili tudi za nadaljevanje našega preizkusa aplikacije Zavarovalnice Triglav Drajv za motoriste. Jadranska magistrala je zaradi svojih ovinkov in prelepih vedut, ki spremljajo vožnjo po njej, že od nekdaj magnet za motoriste. Ne le oni, po njej se radi zapeljejo tudi avtomobilisti, ki uživajo v počasnejšem tempu vožnje. Cesta namreč poteka skozi številna naselja, ki prinašajo tako hitrostne omejitve kot številne stacionarne radarje.

Zgrajena je bila v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in bila nekoč edina povezava, zato omejitve niso bile tako striktne in pogoste. Večina oziroma 643 kilometrov »Jadranke« poteka čez Hrvaško, manjši del pa čez ozemlje Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Začetek magistrale je v hrvaškem obmejnem mestecu Pasjak, njen konec pa na črnogorsko-albanski meji. Dodajmo še, da na Hrvaškem nosi oznako D 8.

Na kavo na reški Korzo

Poti do začetka Jadranske magistrale je več, a če prihajamo iz Ljubljane, je še najhitrejša tista, ki vodi mimo Pivke in Ilirske Bistrice vse do mejnega prehoda Jelšane. Ko prispemo na mejo, je za nami že dobra ura vožnje, morda še več, odvisno od gostote prometa. Gotovo se je na osvajanje Jadranke najbolje odpraviti med tednom, ko so ceste malo manj obremenjene kot konec tedna.

Če smo se podali na večdnevno raziskovanje magistrale in bo naš cilj morda Dubrovnik, si lahko vzamemo čas za krajši postanek na Reki in kavico na reškem Korzu, kot pravijo glavni sprehajalni ulici. Če nam čas dopušča, se lahko zapeljemo še do nekdanje Guvernerjeve palače, kjer deluje Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja. Med razstavljenimi eksponati najdemo celo rešilni jopič s Titanika.

Jadranska magistrala je prava izbira za tiste, ki si za potovanje vzamejo čas. FOTO: Blaž Kondža

Kot zanimivost omenimo še, da je Reka dom izuma, ki je korenito spremenil vojno mornarico – torpeda. Leto 1866 je zaznamovalo začetek uporabe torpedov v vojaške namene, potem ko je njegov izumitelj, Rečan Ivan Luppis, v sodelovanju z Britancem Robertom Whiteheadom prvič predstavil svoj izdelek svetu.

Tako je na Reki zaživela tovarna torpedov in mesto postavila na zemljevid sveta. Danes lahko zgodovino torpedov bolje spoznamo v železniškem depoju Žabica (Žabica 4), kjer je mestni muzej postavil stalno razstavo o tem vojnem izumu. Od nekdanje tovarne torpedov, ki je delovala vse do leta 1966, se je ohranila še lansirna postaja na Ulici Milutina Barača.

Frankopanska torta

Če smo s časom bolj na tesno oziroma nestrpno čakamo na vijuganje z razgledom, obvozimo Reko po obvoznici in se na Jadranko priklopimo v okolici Kraljevice. Od tam do Senja, naše naslednje postojanke, je slaba ura oziroma 45 kilometrov. Cesta je v dobrem stanju in ovinki so nam ostali v lepem spominu.

Pot nas je peljala mimo Crikvenice, ki se lahko pohvali z več kot 125-letno turistično tradicijo. Kraj je znan po zdraviliškem turizmu in kulinariki. Sladkosnedim motoristkam in motoristom priporočamo, da si v kavarni crikveniškega Hotela International privoščijo frankopansko torto, ki so si jo zamislili v Crikvenici že davnega leta 1686. Sicer pa to mesto slovi tudi po bogati kulturni dediščini in arheoloških ostankih iz davne zgodovine.

Medtem ko magistrala Crikvenico obvozi, pa je speljana skozi Novi Vinodolski, ki je med drugim znan po razglednih točkah v okolici. Domačini teh šest točk, do katerih so speljane tudi ceste, poimenujejo vidikovci oziroma oči Vinodola; najviše ležeča je na nadmorski višini 781 metrov. Če se boste odločili za sprehod po mestu, pa ne spreglejte Frankopanskega kaštela s stolpom Kvadrac, v katerem so sprejeli enega pomembnejših dokumentov srednjega veka – Vinodolske zakone. Svojevrstna atrakcija je tudi Uglić, najožja uličica v mestu, ki je dolga 30 metrov in široka 90 centimetrov.

Trdnjava nad mestecem

Del magistrale med Novim Vinodolskim in Senjem je vsekakor eden lepših na našem potepanju, ki smo ga sklenili v Senju. Obalno mestece se ponaša z bogato zgodovino, pečat nad mestno veduto pa mu daje utrdba Nehaj. Do nje se lahko pripeljemo z motociklom ali pa se sprehodimo iz starega mestnega jedra. Zgodovina trdnjave, v kateri deluje muzej, sega v 16. stoletje. Vsekakor se je do te točke vredno zapeljati, saj se nam ponudijo prelepi razgledi na Hrvaško primorje in otoke Rab, Goli, Prvić, Cres, Krk ter na planine Gorskega kotarja, Učko in Velebit.

Naš kratki potep po Jadranki se je končal, čeprav bi z veseljem nadaljevali pot vsaj do Karlobaga, če ne kar do Zadra, a za takšen podvig bi si morali vzeti kakšen dan več. Piko na i motoristični dogodivščini je dala vožnja po serpentinasti cesti, ki vodi iz Senja proti Žuti Lokvi, kjer smo se vključili na avtocesto Zagreb–Split in nadaljevali proti domu. Na koncu smo s pomočjo aplikacije Drajv ugotovili, da smo prevozili dobrih 400 kilometrov, kar je lep izlet.

Aplikacija spodbuja varnejšo vožnjo

Ko že omenjamo drajv, smo strokovnjake Zavarovalnice Triglav vprašali, kako nameravajo aplikacijo razvijati. »Na podlagi lastnih raziskav o vedenju voznikov in podatkov z lokacij prekoračitev hitrosti, ki jih v anonimizirani obliki zbira aplikacija Drajv, smo v naši zavarovalnici ugotovili, da so za odgovore, kako do večje varnosti na cesti, potrebni sistematično opazovanje voznikov, zbiranje podatkov, nenehno merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa in nenehno učenje,« so povedali.

Zato so v okviru nadgradnje aplikacije posebno pozornost namenili algoritmu ocenjevanja voženj, ki so ga zaradi specifike vožnje motornih koles ustrezno prilagodili na podlagi testiranj z inštruktorji varne vožnje na poligonu AMZS-jevega Centra varne vožnje Vransko in v različnih prometnih situacijah. »Naš cilj je, da si aplikacijo na svoj telefon namesti čim več motoristov, tudi tistih, ki niso naši zavarovanci, in da tako še bolj ozavestijo svoj način vožnje. Seveda pa bomo ideje za nadgradnjo aplikacije pridobivali tudi v sodelovanju z motoristično skupnostjo.«