Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Predstavitvena informacija  |   Nedelo

Preverjena soška klasika

Motoristična sezona je v polnem teku, zato smo se odločili, da se tudi mi z motociklom zapeljemo na lepše. Tokrat smo se potepali po Posočju.
Solkanski most z najdaljšim, 85-metrskim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. FOTO: Marko Feist
Solkanski most z najdaljšim, 85-metrskim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. FOTO: Marko Feist
25. 6. 2023 | 15:00
26. 6. 2023 | 13:24
14:16

Motoristična sezona je v polnem teku, zato smo se odločili, da se tudi mi z motociklom zapeljemo na lepše. V tej in naslednjih treh številkah Nedela boste lahko prebirali reportaže o najlepših motorističnih poteh po Sloveniji. Da bodo še varnejše, smo se povezali s partnerjem, Zavarovalnico Triglav. Tokrat smo se potepali po Posočju.

Dolina Soče je med motoristi zaradi ovinkastih cest in lepih pejsažev, ki jih spremljajo, zelo priljubljena, a tudi zahtevna destinacija. Ceste ob Soči so poleti zelo obremenjene s turističnim prometom, še posebno ob koncih tedna, ponekod so ozke, zato moramo biti motoristi tam še bolj pozorni. Posočja se lahko z motociklom lotimo z več koncev, a najpogostejša pristopa sta južni z izhodiščno točko v Novi Gorici in severni prek prelaza Vršič. Mi smo se doline lotili z juga.

Smaragdno jezero in kmečki upori

Po hitrem pregledu vitalnih delov motocikla smo aktivirali aplikacijo Drajv za motoriste, ki so jo razvili v Zavarovalnici Triglav, zapeli rokavice in čelado ter se podali na pot iz Ljubljane do Solkana po avtocesti, čeprav je tudi Vipavska dolina zelo zanimiva za motoristično raziskovanje.

Od znamenitega železniškega Solkanskega mostu do koče pri izviru Soče, ki je zaradi obnove trenutno zaprta, smo prevozili okoli 100 kilometrov. Za to pot bi v idealnih razmerah in brez postankov potrebovali slabi dve uri, ker Posočje skriva številne naravne in kulturne znamenitosti, pa moramo računati na to, da se bomo ustavljali pogosteje. Če prištejemo še razdaljo od doma in nazaj, nastane lepa enodnevna tura, na kateri naredimo od 300 do 400 kilometrov oziroma še več, če bivamo na drugem koncu Slovenije. Da bo ogled znamenitosti, predvsem naravnih, prijeten in varen, pospravimo v kovček na motociklu še pohodniške čevlje. Popoldansko vreme je v gorskem svetu pogosto manj stabilno kot dopoldansko, zato je priporočljivo izlet v Posočje začeti z vožnjo čez Vršič.

Postanek na Mostu na Soči nas nagradi z razgledi na smaragdno modro jezero. FOTO: Blaž Kondža
Postanek na Mostu na Soči nas nagradi z razgledi na smaragdno modro jezero. FOTO: Blaž Kondža

Od slavnega Solkanskega mostu z najdaljšim, 85-metrskim kamnitim lokom na železniških progah na svetu do Mosta na Soči, kjer smo naredili prvi postanek za kavo, je okoli 40 minut lahkotne vožnje. Glavna znamenitost kraja, kjer Idrijca priteče v Sočo, je jezero, ki kljub umetnemu nastanku kot akumulacijsko jezero hidroelektrarn na Soči ohranja edinstveno smaragdno barvo. Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, nekatere so tudi tematske.

Od tam smo potep nadaljevali proti Tolminu. Postanek v Tolminu si lahko, če nam čas dopušča, popestrimo z ogledom prelepih Tolminskih korit. Ta veljajo za najnižjo vstopno točko v Triglavski narodni park. Lahka krožna pot, ki jo prehodimo v dobrih 90 minutah, nas vodi skozi divja korita Tolminke in Zadlaščice, ki se zlijeta v edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Na poti med drugim vidimo Medvedovo glavo, kot pravijo veliki skali, zagozdeni med stene Zadlaščice, prečkamo Hudičev most, pod katerim teče Tolminka, in se čudimo Dantejevi jami.

Ljubitelji zgodovine in arheologije bodo prišli na svoj račun v Tolminskem muzeju (cena vstopnice za odrasle je 5 evrov), ki v sklopu stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine prikazuje arheološke najdbe z Mosta na Soči, predvsem iz starejše železne dobe. V etnološko-zgodovinskem delu razstave sta atraktivno prikazani bivalna kultura na Tolminskem ter bogata zgodovina območja, tudi boj za staro pravdo, veliki tolminski kmečki upor leta 1713. Med naravnimi lepotami omenimo še sotočje Soče in Tolminke.

Kobariška kulinarika

Do Kobarida, ki velja za kulinarično prestolnico doline Soče, vozimo 20 minut. Soška dolina in Kobarid se lahko pohvalita z restavracijo z največ Michelinovimi zvezdicami pri nas, Hišo Franko, kjer ustvarja vrhunska kuharska mojstrica Ana Roš. Sicer pa je tradicionalna kulinarika v teh krajih enostavna, skromna in sestavljena iz malo sestavin. Koruzna moka, krompir, svinjska maščoba in mlečni izdelki so bili na mizi tako rekoč vsak dan, kljub enolični ponudbi pa so znale gospodinje pričarati različne in okusne enolončnice, močnike, polente in so razvajale svoje družine s sladicami, kot so bovški krafi in kobariški štruklji. Tradicionalne jedi do neke meje ohranja večina gostiln in restavracij po dolini, najpristnejšo domačo hrano pa zagotovo postrežejo na turističnih kmetijah.

Če bi se radi bolje seznanili z zgodovino prve svetovne vojne in soške fronte, obiščite Kobariški muzej (vstopnica za odrasle stane 8 evrov), kjer je v bogati zbirki še posebno izpostavljena 12. soška bitka, čudež pri Kobaridu, ki je med ljubitelji vojaške zgodovine znana kot najuspešnejša prebojna operacija v času prve svetovne vojne.

Dolino Soče je zaznamovala 1. svetovna vojna, o kateri se lahko poučimo v Kobariškem muzeju. FOTO: Blaž Kondža
Dolino Soče je zaznamovala 1. svetovna vojna, o kateri se lahko poučimo v Kobariškem muzeju. FOTO: Blaž Kondža

Ko krenemo proti Bovcu, prečkamo Napoleonov most čez Sočo, ki je tudi vreden ogleda. Na poti srečamo še eno naravno znamenitost, slap Boka, ki z višino 144 metrov in širino 18 metrov spada med najveličastnejše slapove Evrope. Ob glavni cesti sta večje parkirišče in hotel, kjer lahko varno ustavimo in se peš odpravimo do razgledne točke, kjer se nam odpre prelep pogled na Boko.

Izlet nadaljujemo proti izviru Soče. Kmalu za Bovcem prispemo do razcepa. Ena pot vodi proti Logu pod Mangartom, druga v smer Vršiča in Kranjske Gore. Izberemo slednjo in po nekaj minutah vožnje prispemo do Velikih korit Soče, do katerih nas vodijo obcestne table. Če jih še nikoli niste obiskali, je postanek skorajda nujen. Velika korita Soče niso povsem dostopna in si jih lahko ogledamo le na nekaterih mestih označene gozdne pešpoti, ki vodi od začetka do izteka korit.

Ko se naužijemo naravnih lepot Soče, se podamo proti Vršiču. V vasi Trenta sta Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka in Trentarski muzej, cena vstopnice za odrasle je 6 evrov. V muzeju so predstavljeni kulturna krajina, bogata etnološka dediščina, narava, življenje v Trenti ter posebnosti Triglavskega narodnega parka.

Do izvira Soče je še nekaj minut vožnje. Na žalost je Koča ob izviru še vedno zaprta zaradi temeljite prenove, a kot pravijo v Planinskem društvu Jesenice, ki jo upravlja, pričakujejo, da bo avgusta znova odprla svoja vrata. Popotovanje po Posočju lahko zaokrožimo z vožnjo prek Vršiča ali pa se, kot smo se mi, obrnemo in se vrnemo po isti poti.

Aplikacija Drajv s pomočjo zapletenih algoritmov ocenjuje, kako varno vozimo, ter obenem lahko služi kot interaktivni dnevnik moto potepanj. FOTO: Blaž Kondža
Aplikacija Drajv s pomočjo zapletenih algoritmov ocenjuje, kako varno vozimo, ter obenem lahko služi kot interaktivni dnevnik moto potepanj. FOTO: Blaž Kondža

Vojko Safran FOTO: Blaž Kondža
Vojko Safran FOTO: Blaž Kondža

Trdnjavo Kluže je med 1. svetovno vojno uporabljala avstro-ogrska vojska. FOTO: Blaž Močnik
Trdnjavo Kluže je med 1. svetovno vojno uporabljala avstro-ogrska vojska. FOTO: Blaž Močnik

Na Kolovratu deluje tudi eden izmed šestih muzejev na prostem, ki so del Poti miru. FOTO: Blaž Močnik
Na Kolovratu deluje tudi eden izmed šestih muzejev na prostem, ki so del Poti miru. FOTO: Blaž Močnik


Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine