Z jackpotom do nove znamenitosti

­­­­­­­­­­Pregled slovenske kraft scene ne bi bil pravi brez ene od tovrstnih znamenitosti, pred dobrimi tremi leti odprte fontane s štajerskim hmeljem začinjenih piv Zeleno zlato v Žalcu. O njej smo se pogovarjali s Hano Šuster Erjavec, ki je na žalski občini vodila projekt. Na fontani so do zdaj prodali več kot 180.000 vrčkov, s katerimi si je mogoče na njej postreči, samo letos približno 37.000.



Ideja o fontani se je rodila v Zvezi turističnih društev občine Žalec, kjer so se ukvarjali s tem, kako bi privabili več turistov. Mesto in občina imata namreč veliko znamenitosti, na primer rimsko nekropolo v Šempetru, za turiste odprto kraško jamo Pekel ter ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. Kot eden od predlogov se je leta 2014 pojavila ideja o pivomatu, je povedala Hana Šuster Erjavec. Objavili so tudi razpis za idejno arhitekturno zasnovo. Ko so na občini izbrali skupino za izvedbo projekta, se je leta 2015 začelo resno delo.

Sreča iz igre na srečo

Namen fontane je bil v povezavi s turizmom pospešiti tudi razvoj gospodarstva v žalski občini nasploh. Vendar se vsi z idejo niso strinjali. Šuster Erjavčeva se spominja, da jim je neki podjetnik predlagal, naj raje odprejo pivnico, saj Žalec kot središče hmeljarstva v Sloveniji ni imel nobene. »Povedali smo, da se občina z gostinstvom ne more ukvarjati. Lahko ustvarja infrastrukturo, nujno za razvoj, za samo ponudbo pa morajo poskrbeti drugi. Zdaj imamo v Žalcu pet pivnic in dve prodajalni spominkov; v času, ko smo fontano načrtovali, ni bilo nobene,« je povedala Hana Šuster Erjavec.



Pa tudi glede infrastrukture so bili pogledi različni. Tako je marsikdo menil, da mora občina skrbeti zanjo v smislu cest in vode. V projektni skupini pa so s podporo župana Janka Kosa menili, da je tudi načrtovana fontana infrastrukturni projekt. Čeprav ne bi prinašala neposrednega dobička, bi s povečanjem turističnega obiska na širši ravni gotovo pripomogla k pozitivnim učinkom. »Čeprav tudi sama fontana zdaj posluje pozitivno,« pravi sogovornica.

Sredstva za postavitev fontana so prišla iz dveh virov. Prvi in najbolj znan je bil Eurojackpot; ker je eden od prebivalcev Žalca v tej igri na srečo spomladi 2014 zadel več kot 28 milijonov evrov, je občina dobila dobre štiri milijone davka. Iz občinskega proračuna so za fontano namenili samo 170.000 evrov, vendar je takrat marsikdo imel veliko povedati o tem, da so v Grosupljem, kjer je domačin zadel 21 milijonov, iz davka zgradili prizidek k zdravstvenemu domu, v Žalcu pa bodo spodbujali pijančevanje.

Večino sredstev so namreč po besedah Šuster Erjavčeve zbrali z donacijami podjetij, ki se jim je projekt zdel zanimiv. Tako so pokrili razliko med 170 tisočaki in 400.000 evri, kolikor je na koncu bila vrednost projekta.

V čast taboru

Njena skupina je sicer delo končala hitro. Čeprav so nasprotniki fontane v občinskem svetu zahtevali celo občinski referendum o njeni postavitvi – preprečilo ga je ustavno sodišče –, so jo postavili med pomladjo in jesenjo 2016. Dokončno arhitekturno podobo in tehnologijo so izbrali z javnim razpisom. Gradil je celjski Remont. Bolj zapletena je bila tehnologija in je plod domačega znanja. Za tehnološko plat je poskrbelo podjetje Etra, tako kot Remont iz bližnjega Celja. Etra ima z avtomatizirano prodajo občutljivih tekočin že izkušnje, saj izdeluje mlekomate, mleko pa se v neprimernih razmerah, tako kot pivo, hitro pokvari.



Prvo pivo je iz fontane priteklo 6. septembra 2016. Dan je v Žalcu občinski praznik, saj je takrat tam leta 1868 potekal II. slovenski tabor, na katerem je približno 15.000 udeležencev zahtevalo večjo enakopravnost slovenskega jezika in nasploh večjo emancipacijo naroda v takratni žolto-črni monarhiji.

Veliko vlogo pri promociji fontane Šuster Erjavčeva pripisuje medijem. Ti so projekt najprej sprejeli s skepso, potem pa so ga začeli podpirati. Tudi tuji mediji so veliko pisali o Zelenem zlatu, saj je takšen način prodaje piva nekaj posebnega v svetovnem merilu.

Zato ni nenavadno, da je po začetnem razmerju, ko je bila večina obiskovalcev domačinov, danes delež domačinov in tujcev približno izenačen. Zelo veliko je ob fontani tujcev, ki jih organizatorji izletov pripeljejo na ogled nove znamenitosti kar z avtobusi. Čeprav je natančna statistika nemogoča, v Žalcu menijo, da jih je največ iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Prihajajo pa tudi iz zelo oddaljenih dežel; zanimivo je, da jih je precej celo iz Brazilije, kjer so menda veliki ljubitelji piva.

Ob pipah

Po vseh premislekih, kako bo fontana delovala, so se odločili, da si bo lahko vsak obiskovalec iz vsake pipe postregel z decilitrom piva. Za to mora imeti poseben vrček, ki ga kupi v eni od bližnjih prodajaln. Njegovo podobo je izdelal znani oblikovalec Oskar Kogoj, tudi častni občan Žalca. V dnu steklenega vrčka – izdelujejo ga v Steklarni Hrastnik – je čip, na katerem je zapis, s katerim si je mogoče natočiti po deciliter piva iz vsake od šestih pip. Ali pač šestkrat iz iste. Ob pivu je na voljo tudi pitna voda, s katero si lahko vsak postreže po želji.

Na začetku je bila največja skrb, kako bo s kakovostjo piva. Ker imajo večinoma nepasterizirane izdelke, je pri njih problematično, če stojijo v sodih več dni. Vendar je bila skrb odveč, saj ob bolj frekventnih dnevih porabijo tudi po dva soda na posamezno pipo.

Seveda smo tudi sami preverili, kako zadeva deluje. V družbi tujih obiskovalcev in prijaznega oskrbnika Gregorja, ki poskrbi za tiste, ki se jim pri točenju kaj zaplete. Sicer pa je čisto preprosto; ko se pod pipo postavi Kogojev vrček, se iz naprave spusti cevka, iz katere priteče natančno določena količina pravilno ohlajenega in po pravilih penečega se piva.

Vodilo pri fontani je, da ponujajo tako temna kot svetla piva, tako zgornje kot spodnje fermentacije, se pravi ale in ležake, in iz različnih pivovarn. Na eni pipi imajo vedno svetlo ali temno pivo Kukec, po starih receptih v bližnji Savinjski pivovarni iz Arje vasi zvarjeni ležak v čast pivovarja iz Žalca in Laškega Simona Kukca. Na začetku oktobra je bil Kukec temen. Iz druge pipe teče po izboru ambasadorjev piva. Letošnji je domačin, znani voditelj Boštjan Romih, njegovo pivo pa je svetli, suho hmeljeni ležak iz sotelske pivovarne, pivnice, gostilne Haler, v čast zelenemu zlatu zelene barve.



Iz naslednjih pip so pritekli predstavniki novega vala krafta. To so piva stila pale ale 8 O'clock iz pivovarne Time Brewery iz Radelj ob Dravi, Social1st iz celjske Fabrike piva in iz vrhniškega Human Fisha; ta je trenutno edini od v naši akciji predstavljenih pivovarn, so pa na pipah Zelenega zlata v preteklih letih gostovale vse druge.

Zadnja pipa je namenjena izdelkom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca. Temu se lahko zahvalimo za tradicionalne in sodobne vrste slovenskega hmelja, zaradi katerih je Slovenija svetovna velesila v njegovi pridelavi. Inštitut ima tudi majhno pivovarno, v kateri sproti eksperimentirajo s svojimi izdelki. Trenutno je na fontani njihov ležak Savinjski kolibri. Na šestih pipah se je samo letos izmenjalo 25 piv iz dvajsetih pivovarn.

Čeprav je bilo ob postavitvi fontane veliko pomislekov, češ da z njo spodbujajo ali celo slavijo popivanje, je takšen pomislek odveč. Vrček, s katerim si je edino mogoče postreči s skupno šestimi decilitri piva, namreč stane osem evrov. Vsak si lahko sam izračuna, koliko piva si je mogoče za ta denar kupiti v najbližji trgovini. Je pa treba pohiteti, če želite Zeleno zlato obiskati še letos, saj bodo pipe do prihodnje pomladi presahnile v začetku novembra.