Vročina, senca in kozarec platinaste penine

Ugledna in vplivna britanska revija Decanter od srede predprejšnjega desetletja prireja eno globalno najpomembnejših, največjih in najbolj zanesljivih vinskih ocenjevanj, DWWA, Decanter World Wine Awards, na katerem so doslej zasijala mnoga slovenska vina. Robert Gorjak je s svojo vinsko šolo Belvin v torek v ljubljanskem hotelu Slon pripravil 8. mednarodni salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2022, na katerem je bilo mogoče okusiti vina 36 vinarjev, ki so na letošnjem ocenjevanju prejeli priznanja. Najvišjo oceno, platinasto nalepko in 97 točk, so prisodili penini Brut Zero 2019 vinarstva Ščurek iz Plešivega v Goriških brdih. Gorjakovo preprosto sporočilo ob letošnjem izboru: poskusite nagrajena vina.

Robert Gorjak, ki je ocenjevalec na DWWA od leta 2005, torej od začetka, avtor več vodnikov po slovenskih vinih in prvi Slovenec z diplomo WSET (Wine and Spirits Education Trust), je ob letošnjem izboru, ki je po dveh letih izrednih razmer in lanski sedmi izvedbi v Gradu Fužine tokrat spet potekal v normalnih razmerah, zapisal, da Decanterjevo ocenjevanje vsako leto znova vnese nekaj nemira na vinsko prizorišče, saj so bile tamkajšnje ocene pogosto znanilke sprememb.

Decanter je potrdil, kar smo že vedeli

»Po eni plati,« je povedal Gorjak, »renomirane hiše morda niso zmeraj zadovoljne s tistim, kar dobijo, čeprav gre za neki realen odziv, po drugi pa dobimo young guns, pojavijo se mladi upi. Nekatera od teh vin mi je že uspelo pokusiti in lahko rečem, da tisto, kar piše na nalepki, dejansko drži, primer je lahko penina Marka Sirka, ki je odlična, pa šipon vinogradništva Statera, nismo še slišali zanj, popolnoma nova štajerska hiša, poskusiti moram še druge, vina posestev Koglot, Bizjak ... čeprav Decanterju ne pošiljajo vzorcev vsi, bi lahko rekli, da gre za lep letni pregled. Decanterjevo ocenjevanje daje veliko dobrih namigov v smislu: poskusite še to, morda niste vedeli ... Tako smo odkrili Marca in pinelo.«

Gorjak je opozoril tudi na kronološko zaporedje kategorij, v katerih so nagrade dobivala slovenska vina: »V Sloveniji so sprva najvišje ocene dobivala le sladka vina. Nato smo dobili prve zlate medalje za suha bela vina. Na prvo zlato medaljo za rdeče vino je bilo treba čakati do leta 2013, ko je zlato in regionalno trofejo prejela hiša Kristančič za Pavó Rdeče 2009. Danes so slovenska rdeča vina povsem druga zgodba, kot so bila pred desetimi leti.

Na prvo zlato medaljo za peneča vina je bilo treba čakati še dlje. Zlata medalja se je zdela nedosegljiva, vse dokler ni hiša Bjana leta 2015 utrla poti s penino Brut rose. Od takrat so slovenski peničarji domov prinesli lepo število tako zlatih kot platinastih medalj, kakovost slovenskih penin pa je naredila kvantni skok.« V letošnjem izboru, je dodal Gorjak, je odličen flight, odličen niz penečih vin z vseh koncev: »Že prej smo vedeli, da se pri nas nekaj dogaja na tem področju, Decanter pa je to le potrdil.«

Tretja platinasta v štirih letih

Edina platinasta medalja slovenskim vinom je letos šla penini Ščurek Brut Zero 2019, ki so ji prisodili imenitnih 97 točk. V hiši se lahko pohvalijo, da je njihova penina slavila v močni konkurenci, med več kot 18 tisoč vzorci z vsega sveta (natančne številke so rekordnih 18.244 vin iz 54 držav) se je uvrstila med le 165 izbranih, ni pa tokratni dosežek nekaj enkrat­nega, letošnja platinasta medalja je že tretja v zadnjih štirih letih.

Penina Brut Zero je pridelana po klasični šampanjski metodi, pol je v njej rumene rebule, štirideset odstotkov chardonnayja in deset odstotkov sorte glera, avtohtone sorte, ki je uporabljena tudi pri pripravi prosecca, nepovretega sladkorja je v njej do štiri grame na liter, je brez odpremnega likerja, šest mesecev zori v posodi iz inoksa, najmanj 24 mesecev je na kvasovkah.

Slovenski vinarji so letos prejeli še sedem Decanterjevih zlatih medalj: Atelier Kramar za Bohem 2019 belo, vinarstvo Brič za refošk Vinagra 2018, vinarstvo Erzetič za rebulo Orbis 2018, hiša Istenič za penino Prestige Extra Brut 2013, Klet Brda za rebulo Bagueri Superior 2018, vinarstvo Marc za pinelo 2021 in vinarstvo Steras za rdeče vino Epulon 2019. Refošk Vinagra, Bohem in pinela vinarstva Marc so prejeli po 96 točk, vsa druga vina po 95. Slovenski vinarji so na letošnjem ocenjevanju prejeli še 70 srebrnih in 118 bronastih medalj.

Angleška vinska strokovnjakin­ja s prestižnim nazivom master of wine, kar je najvišji možni naziv v vinskem svetu, Carolina Gilbey, tudi predsednica komisije za slovenska vina na Decanterjevem ocenjevanju, je povedala: »Salon Decanterjevi nagrajenci je izjemno doživetje, ki obiskovalcem omogoča, da vinu dodajo obraz, nam ocen­jevalcem pa daje priložnost, da spoznamo vinarje in jim tudi osebno čestitamo. In prav vsi vinarji, ki so med Decanterjevimi nagrajenci, si zaslužijo velik aplavz!«

Marketinško orodje

Kaj storiti po tistem, ko lahko na steklenice nalepiš okrogle nalepke z Decanterjevim logotipom? Gorjak opozarja: »Teh ocen seveda ne smemo jemati kot suho zlato ali kot deset božjih zapovedi, so le kazalec, niso pa dokončne. Posamez­nim vinarjem sicer ne svetujem, to ni moja vloga, vsaj posredno pa ima predstavitev Decanterjevih nagrajencev neki vpliv. Treba pa se je hkrati zavedati, da zgolj nagrada vinarju ni dovolj, z njo je treba nekaj narediti, vinar z njo šele dobi marketinško orodje.

Je pa tu Decanter svetlobna leta pred katerim koli drugim ocenjevan­jem, ker brezhibno zadosti trem ključnim elementom: ocenjevalci so na zelo visoki ravni, kakovost poslanih vzorcev je odlična, saj vinarji zaradi cene prijave že sami naredijo selekcijo in pošljejo vino, v katero verjamejo, tretji element pa je komuniciranje, Decanter ima že z revijo in spletno stranjo velik vpliv. Tudi zato, mislim, je število slovenskih vin, ki se pojavijo na Decanterjevem ocenjevanju, precej večje kot na drugih ocenjevanjih.«