Večeri so najbolj navdihujoči

Tokrat gostimo simpatično glasbenico Evo Hren. Izvrstna kitaristka, pevka nebeškega glasu in zadnja zmagovalka Slovenske popevke pri nujnih službenih opravilih sledi predvsem svojemu bioritmu. Včasih se njen delovnik raztegne vse do nočnih ur, vedno pa ima rada svoj mir in tišino.

Zaupaj si, verjemi svojim sanjam, ne pusti drugim, da jih rišejo, pravi del zmagovalne skladbe Šesti čut s Slovenske popevke 2019, ki jo je za Evo Hren ustvaril Žiga Pirnat. Kot bi tudi sama živela po teh modrih besedah, se veseli vsega lepega in dobrega, kar se ji ponuja tukaj in zdaj, oziroma zna biti hvaležna.



Posebne sobe za pisarniške in druge delovne obveznosti doma nima, a se s tem ne obremen­juje: »Naše stanovanje je majhno, zato nimam dosti izbire in se pravzaprav vse dogaja v dnevni sobi. Včasih na kavču, včasih kar za jedilno mizo.«

Od kave do funkcionalne vadbe

V urah, namenjenih delu in ustvarjanju, se trudi najti drobne trenutke zase, ki poskrbijo za zdravo ravnovesje telesa in duha. »Moj običajni ritual ne mine brez kave. Tu in tam mi uspe narediti tudi jutranjo funkcionalno vadbo in potem se lotim računalniških opravil.

Ob jutrih imam bolj čisto glavo in sem se bolj pripravljena posvetiti tipičnemu pisarniškemu delu, ob večerih pa se ponavadi bolj porajajo navdihi za umetniške stvaritve. Že na akademiji sem rada izrabila zgodnje ure – vstajala sem okoli petih – za vaje na kitari, bolj tehnične stvari, kot so lestvice in podobno, večeri pa so bili zame čas za interpretacijo in užitek. Pri delu za računalnikom je enako,« z nami deli nekaj skrivnosti iz svojih obredov, zaradi katerih je njen delovnik, ki se pogosto raztegne v noč, bolj pester in zabaven.



Eva je perfekcionistka, zato se želi v vsako stvar kar najbolj poglobiti. Največ časa ji vzamejo različne pisarniške zadeve, povezane s šolo kitare, v kateri poučuje, statistike in podobno, pa tudi kakšen obsežnejši intervju, saj si želi dati tehtne odgovore.



Težav s samodisciplino pri delu ponavadi nima, a tudi na tem področju običajno prisluhne sebi oziroma trenutnemu počutju: »Opažam, da sem najbolj učinkovita, kadar imam res jasne misli in dober elan. Takrat mi gre vse kot po maslu in moj seznam opravil vidno kopni. Sicer pa, če se mi kakšen dan ne uspe pripraviti do takšnega dela, ga pustim in se ga lotim, ko sem spet v dobri energiji zanj. Rada imam mir, ko delam. Ponavadi delam v tišini, saj sem sicer vsakodnevno obkrožena z glasbo.«




 

Razgled na morje ali pragozd

V odmorih se občasno loti tudi gospodinjskih in drugih običajnih domačih obveznosti, kot sta priprava hrane in pranje perila. »Res, ponavadi med službeno pavzo doma naredim tudi drugega. Predvsem kadar me čaka kakšna obveznost, za katero nimam prave volje. Takrat sem pripravljena najprej pospraviti celo stanovanje,« nam v smehu zaupa in si ob koncu pogovora dovoli še malce sanjarjenja, kakšen domači delovni kotiček bi si uredila, če ne bi bilo finančnih in drugih ovir:



»Imela bi svoj studio z vso snemalno opremo, inštrumenti in v njem bi bil seveda tudi računalnik. Vse skupaj bi imelo razgled na morje ali pragozd. No, vsekakor na naravo! Pa četudi tega nimam, včasih zaprem oči in si vse predstavljam v živo. Z vsemi čuti. Pomaga. Kot bi rekel Tom Waits: You're innocent, when u dream. (Nedolžen si, ko sanjaš.)«