Prodorni raper Vazz o poletni uspešnici, ki sta jo posnela z Manco Trampuš in o razliki med spletnimi in pravimi koncerti.

Galerija
»Nerad se omejujem s slogom. Tudi poslušam še zdaleč ne samo rapa, všeč mi je marsikaj, od jazza do rocka,« pravi Mark. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Pri dvaindvajsetih ima za sabo dva studijska albuma, poznamo ga kot raperja z družbenokritičnimi, pa tudi izpovednimi teksti, zdaj sta nam z Manco Trampuš, prepoznavnim glasom zasedbe Koala Voice, ponudila še poletno uspešnico z naslovom, ki se zdi po letu in pol pandemije hkrati nostalgičen in aktualen. Žanrsko se s skladbo Neskončno dolgi objemi oba podajata v zanju netipične vode, ampak kot pravi Mark ob skodelici kave sredi Trnovega, je (samo)omejevanje nesmiselno: »Umetnost. Ta je vedno prva.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji