Varen korak in suh hrbet

Če smo malo, pa ne pretirano duhoviti, potem recimo, da je pohod­ništvo ena temeljnih rekreacijskih nadgradenj primarne oblike človekovega gibanja. Ki ima na sončni strani gora veliko vernikov. Blagodati tovrstnega početja je mogoče uživati brez pretiranih stroškov, zlasti če gre za manj zahtevne pohode.

Z zahtevnostjo griče-, hribo- in gorolazenja pa se povečuje tudi potreba in nuja po ustrezni opremi. Še medklic, lani nam je covid vzel tudi del gora, upamo, da bo letos drugače. In če bo, začnimo od zgoraj navzdol.

Pri dejavnosti, pri kateri teče znoj – v hribe ne gremo nikdar zgolj v kratkih hlačah in majčki –, je najbolje, da smo oblečeni večplastno, temu pravijo čebulasto, ne misleč na vonjave. In se po potrebi slačimo in oblačimo. Čeravno smo zagovorniki naravnih materialov, se je treba sprijazniti, da so pri napornejših podvigih primernejši umet­ni, funkcionalne tkanine, večplastne, večnamenske, prevajajo znoj, toplotno izolirajo, varujejo pred mrazom, vetrom, dežjem. Oblačilo izberemo temperaturam in letnemu času primerno. Nikdar ne smemo pozabiti na oblačilno rezervo.



Če kanimo koračiti v višje sfere, moramo imeti s seboj kapo, rokavice, nekaj toplega za povrh. Gore so lepe, a muhaste, tako kot ... In če se za hipec oddaljimo od oblačil, v resnejše gore je pametno vzeti čelno svetilko, seveda mobilnik, dovolj dlje obstojne hrane in seveda dovolj pijače. Nekateri si pri hoji radi pomagajo s palicami, navzdol razbremenjujejo kolena, drugim so v napoto. Višje ko gremo, večja je po­treba po pametni glavi, ki nosi čelado. Ampak tokrat bolj o udobju kot obči varnosti.

Korak

Če smo poskrbeli, da nam s pravilno izbiro oblačil ne bo ne prevroče ne prehladno, pa morda k še bistvenejši postavki, pohodnim čevljem. Prepoteno majico bomo nekaj uric že prenesli, če pa bo škripalo spodaj, bo hudo.

Predvsem si planinskih čevljev ne smemo kupiti tik pred premiernim pohodom. Obutev mora biti uhojena, ni napak, če je tudi dodatno impregnirana. Zahtevnejši ko je teren, robustnejši mora biti čevelj, izrazitejši podplatni profil. Vibram je sinonim za kakovo­sten podplat in ga najdemo na večini modelov planinske obutve.

Ko kupujemo čevlje, moramo imeti s seboj nogavice, ki jih bomo obuli tudi na turi. To je še posebno pomembno pri obutvi z membrano iz goreteksa ali podobnih materialov, kjer ravno kakovostne nogavice bistveno pripomorejo k učinkovitemu zračenju in toplotni izolaciji. In niso bistven strošek.



Ko si izberete model, morate obuti levi in desni čevelj. Čevlji ne smejo biti preveliki, enakomerno morajo objeti tako sprednji kot stranski del stopala, pomembno je tudi prileganje pete, sicer se vam bodo, ko bo sonce najlepše sijalo in se boste imeli najlepše, naredili žulji in lep dan bo šel v franže. Za vsak primer imejte med obvezno opremo tudi obliže.

Prednji del obuvala ne sme biti pretesen in stiskati prstov, niti preširok, v tem primeru bomo ob hoji navzdol s prsti nabijali vanj. Objem zgornjega dela čevlja kajpak prilagajamo z vezalkami.



Preveriti moramo tudi, koliko se čev­lji pod našo težo zvijajo, trši, bolj togi nam bodo olajšali korak na sitnejšem terenu, čevlji z mehkejšimi podplati hitreje zdrsnejo, hitreje pa nas zgrabijo tudi krči v stopalnih mišicah.
Manj izkušeni ko so planinci, bolj se priporoča višji čevelj, ki omogoča stabilen korak na zahtevnejših podlagah. Zvin gležnja nikoli ne počiva.

Sneg tam zgoraj počasi kopni, z izjemami, ko ga še v maju na novo nasuva, upamo, da bodo kopnela tudi covidska nevšečja, tako da si dajte duška in prosto pot veselim pričakovanjem skorajšnjega pohajanja po bolj ali manj zahtevnih višavjih. A brez nič ne bo nič, namreč, še tako primeren čevelj in še tako fensi funkcionalna oblačila vam ne bodo pomagala, če na početje ne boste primerno fizično pripravljeni. In seveda tudi psihično, kamor sodi pravilo, da je treba pohajati po pameti. Bolje, s pametjo.
Torej, pot (v pomenu špure) pod noge in pot (po domače švic) pod pametno majico.