Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nedelo

Umori v vesolju, ljubezen do androida in zgodovina sevdaha

Naš izbor novih knjig za počitniške in dopustniške dni.
Chris Hadfield je v vesolju ponsel ne le vesoljsko različico skladbe Space Oddity Davida Bowieja, temveč tudi cel album. FOTO:  Nasa
Chris Hadfield je v vesolju ponsel ne le vesoljsko različico skladbe Space Oddity Davida Bowieja, temveč tudi cel album. FOTO:  Nasa
17. 7. 2022 | 16:00
17. 7. 2022 | 16:14
9:25

Chris Hadfield: Umori na Apollu

a
a

(prevedla Vesna Hauschild, založba Učila)

Chris Hadfield je eden najbolj znanih in najbolj izkušenih astronavtov na svetu. Sodeloval je pri 25 ameriških vesoljskih misijah in je za Naso delal tudi v Rusiji. Bil je poveljnik Mednarodne vesoljske postaje, kjer je izvedel rekordno število znanstvenih eksperimentov in nadzoroval nujne sprehode po vesolju. Njegov glasbeni video, različica skladbe Space Oddity Davida Bowieja, ki jo je izvedel v breztežnostnem prostoru, je dobesedno nezemeljski. Te svoje izkuš­nje je vpredel v vrhunski vesoljski triler, ki se dogaja leta 1973. Trije astronavti so ujeti v majcenem vesoljskem plovilu Apollo 18, eden od njih pa načrtuje umor. Napeto branje o hladni vojni, ki razgalja temačno srce vesoljske tekme. Umori na Apollu je Had­fieldova prva leposlovna knjiga in prva v seriji vesoljskih kriminalk.

Ian McEwan: Stroji kot jaz

a
a

(prevedla Ana Barič Moder, Cankarjeva založba)

Znameniti Alan Turing, angleški matematik, oče teoretičnega računalništva in umetne inteligence ter mojster na področju kriptoanalize, ni naredil samomora. V alternativni realnosti je namesto kemične kastracije izbral zapor in je lahko nadaljeval svoje delo. Zato ima London osemdesetih let prejšnjega stoletja internet, družbena omrežja, samovozeče avtomobile in androide. Tako nedorasli Charlie, ki se komaj preživlja s špekuliranjem na borzi, z materino zapuščino kupi enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu skupaj s svežo ljubeznijo, vase zaprto sosedo Mirando, izbere osebnost. Eden najbolj cenjenih in priljubljenih sodobnih pisateljev Ian McEwan je tokrat raziskoval, kje se začne človeškost.

Damir Imamović: Sevdah

a
a

(prevedel Miha Zemljič, založba Sanje)

Eden največjih aktualnih poznavalcev in izvajalcev sevdaha oziroma sevdalink, tradicionalne glasbe Bosne in Hercegovine, je Sarajevčan Damir Imamović. Prihaja iz glasbene družine, kjer so se redno pele sevdalinke, pri njih doma pa so se družili tudi njihovi izvajalci. Tako je bilo skoraj pričakovano, da bo Imamović napisal knjigo Sevdah, hkrati prvo, ki na enem mestu povzema glasbena, poetična, kulturnozgodovinska in popularna prizadevanja v stoletjih razvoja te glasbene zvrsti. Je tudi prva knjiga o sevdahu, katere pisec je nekdo, ki je sam ugleden izvajalec in avtor sevdalink ter o tem predava po vsem svetu. Gre za dragocen vodnik po starem in novem sevdahu, ki pomaga razumevati poetiko in čustvenost tega balkanskega glasbenega sloga.

Susan Hill: Mož na sliki

a
a

(prevedla Matejka Križan, založba Lynx)

Susan Hill je angleška pisateljica in dobitnica več knjižnih nagrad in literarnih odličij, ki piše predvsem srhljivke oziroma zgodbe o duhovih. Žanru, v katerem se najbolje počuti, se v angleško govorečem delu sveta pravi gotski roman. Njeno najbolj znano delo je Ženska v črnem, po katerem so posneli film in ga tudi postavili na gledališki oder. V stanovanju ostarelega Oliverjevega mentorja v Cambridgeu visi slika, mojstrska uprizoritev beneškega karnevala, in na mrzel zimski večer mu profesor razkrije njeno vznemirljivo skrivnost. Slika ne prikazuje veseljaškega življenja, temveč ima moč ujeti in uničiti življenje vsakogar, ki si jo drzne pozorno ogledati. S tem tvega, da bo predramil demona, ki se skriva v njej, in tako postal žrtev strašljive lepote.

Alma Karlin: Malik

a
a

(prevedla Alexandra Zaleznik, založba Sanje)

Znamenita popotnica Alma Karlin je poleg svoje potopisne literature in poezije znana tudi po pisanju romanov, med katerimi ji je bil pustolovski Malik najljubši. V romanu povzema zgodbo, povezano z malikom, usodnim simbolom, ki že stoletja varuje inkovsko kraljestvo sonca. S smrtjo zadnjega inkovskega kralja pa umre tudi skrivnost njegovega nastanka. Kipec malika se znajde v rokah nemškega raziskovalca, ki prepozna njegov izvor in ga skrbno varuje. A žal vsakemu, ki ga poseduje, prinaša nesrečo in smrt. Napeta pustolovščina je prvotno izšla leta 1932 v Potsdamu in povezuje inkovsko in staro kitajsko kulturo. Karlinova je namreč razvila teorijo, da Inki pravzaprav izvirajo iz Kitajske in naj bi bili potomci preganjanih južnokitajskih pomorščakov.

Muriel Barbery: En sam cvet

a
a

(prevedel Iztok Ilc, založba Mladinska knjiga)

Francoska pisateljica Muriel Barbery, avtorica mednarodne uspeš­nice Eleganca ježa, se v svojem petem romanu En sam cvet vrača na Japonsko, kamor pripotuje mlada botaničarka Rose. V Kjotu je živel njen oče, bogat trgovec z umetninami, ki ga ni nikoli spoznala, a ji je kljub temu zapustil vse premoženje. Nesamozavestna Rose je dopolnila štirideset let in živi precej pusto življenje. Pred petimi leti je v skrivnostnih okoliščinah izgubila mamo. Ko ji umre oče, se njeno življenje obrne na glavo. Rose zapusti Francijo in odpotuje v Kjoto na razglasitev oporoke. Spremlja jo Belgijec Paul, očetov pomočnik in izvršitelj oporoke, ki jo popelje po templjih, zen vrtovih, čajnicah in drugih spomenikih japonske kulture. Na Japonskem odkrije očeta, ki ga ni nikoli poznala, in ljubezen, za katero si nikoli ni mislila, da je mogoča.

Alexander McCall Smith: Nadarjeni gospod Varg

a
a

(prevedel Jure Potokar, založba Didakta)

Nadarjeni gospod Varg je druga knjiga v seriji v nekdanji Južni Rodeziji rojenega angleškega pisatelja, pravnika in glasbenika Alexandra McCalla Smitha, ki je svojčas zaslovel s serijo kriminalk Prva damska detektivska agencija, ki se dogaja v Bocvani. Tokrat se detektiv Ulf Varg, zaposlen na malmöjskem oddelku za občutljive zločine, kjer obravnavajo najbolj nenavadne primere na Švedskem, spoprime s primerom anonimnega izsiljevanja zloglasnega pisatelja Nilsa Personna-Cederströma. Tako mora preiskati vse zamolčane skrivnosti možatega pisca in ugotoviti, kdo in zakaj izsiljuje prozai­sta, ki so ga mediji oklicali za švedskega Hemingwaya. Še naprej pa se Varg spopada s svojo zamolčano ljubeznijo do poročene sodelavke Anne.

Janice Hallett: Smrt med vrsticami

a
a

(prevedla Suzana Pečnik, založba Učila)

Smrt med vrsticami je knjiga, ki je napisana v obliki elektronskih pisem in sporočil, kar ji daje prav posebno dinamiko. V zapisih se izrisuje delovanje majhne skupnosti, ki skriva veliko zaroto. Zaradi veliko likov in domnev, poti in stranpoti bralec le stežka predvideva, kako se bo zgodba končala. V knjigi so namreč zbrani dokumenti o dogajanju v amaterski gledališki skupini The Fairway Players, ki jo je med pripravami na uprizoritev Millerjeve drame Vsi moji sinovi prizadela tragična smrt članice igralske zasedbe. Ena od članic je v zaporu, ker je obtožena zločina. Angleška pisateljica Janice Hallett je pri pisanju črpala iz lastnih izkušenj, saj od 14. leta deluje v amaterski gledališki skupini.

Jenny Colgan: Knjigarna srečnih koncev

a
a

(prevedla Simonka Tomažič, založba Primus)

Škotska pisateljica Jenny Colgan je izjemno plodovita avtorica, znana predvsem po ljubezenskih in znanstvenofantastičnih romanih, ki jih objavlja tudi pod dvema psevdonimoma in v kar sedmih serijah. Knjigarna srečnih koncev je prva v seriji Škotska knjigarna. Nina Redmond obožuje knjige. Najti popolno knjigo za vsakega bralca je njena strast in tudi služba, žal nekdanja. Še včeraj je bila knjižničarka v velikem mestu, toda zdaj te službe ni več. Preseli se v umirjeno škotsko vasico, kupi kombi in ga spremeni v potujočo knjigarno, s katero obiskuje okoliške vasi in z močjo pripovedovanja zgodb počasi in vztrajno spreminja življenja.

Denise Mina: Manj mrtva

a
a

(prevedla Irena Furlan, založba Učila)

Denise Mina je večkrat nagrajena škotska pisateljica, ki je napisala trinajst kriminalnih romanov, več dramskih del in romanov v stripu. Margo Dunlop doživlja krizo tridesetih let. Kot zdravnica pregoreva v javni zdravstveni ustanovi. Pravkar je zapustila dolgoletnega part­nerja, ker se boji, da bo v partnerskem odnosu izgubila sebe. Margo je posvojena in po mamini smrti se ji zdi, da si življenje lahko postavi v nove tirnice samo tako, da poišče biološko mamo. Ugotovi, da je ta že dolgo mrtva, da je bila verjetno žrtev slabega heroina in še ena v nizu umorjenih pocestnic. Nato neke noči na pragu svoje hiše najde morilčevo pismo. Piše ji, da ve, da je zdravnica, in da prihaja čas njene smrti.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine