Športov je dovolj, treba je le najti pravega

Nevroznanstveniki so že pred desetletji dognali, da telesna aktivnost ugodno vpliva na delovanje možganov, in otroci pri tem niso izjema. Ko uspešne posamez­nike, ki so se v mladosti ukvarjali s športom, sprašujejo, kaj so odnesli od treningov in tekem, vsi v en glas zatrjujejo, da so postali bolj organizirani, da lažje ohranjajo zbranost in da imajo manj težav pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi.

Videti je, da se v Sloveniji čedalje bolj zavedamo, kako pomembno je otroke pravočasno seznaniti z dobrobitmi telesne aktivnosti. Številni strokovnjaki so že dolgo opozarjali, da bi bilo v okviru šolan­ja treba omogočiti več športa, in očitno so jim zdaj prisluhnili tudi odločevalci. Ministrstvo za izo­braževanje je predvidelo povečanje sredstev letnega programa športa za vrnitev programa Zdrav življenjski slog, ki omogoča uro športa na dan za vse otroke. Znova naj bi ga vzpostavili v šolskem letu 2023/2024, kar vseeno jezi nekatere strokovnjake, saj ugotavljajo, da bomo izgubili še eno leto – potem ko so bili zaradi epidemije covida-19 otroci že tako prikrajšani za številne športne aktivnosti.

Pomen šole in družine

Zdaj so učenci v osnovni šoli v devetih letih deležni 834 ur pouka športa, imajo pa še 225 ur športnih dni. V okviru izbirnega predmeta se lahko odločijo še za 207 ur športa. Seveda je športna vzgoja tudi v najboljšem primeru zgolj začetna stopnica na dolgi poti spoznavanja, kako telesno aktivnost vključiti v svoj življenjski slog.

Druga začetna stopnica je družinsko okolje. Otroci, ki imajo v starših zgled, kako ostati v gibanju vse življenje, se pogosteje s športom ukvarjajo tudi zunaj šolskega urnika. Po podatkih ministrstva je v državi kar 1700 športnih društev v javnem interesu, kjer lahko otroci trenirajo.

Toda vsak šport ni primeren za vsakogar, prav tako z vsakim športom ne krepimo istih vrlin. In ne nazadnje: vsak šport ni enako finančno in lokacijsko dostopen. Številni zato opozarjajo, da naj si starši pred vpisom otroka na organizirano vadbo postavijo nekaj vprašanj: je vadba blizu doma, in če ni, ali so pripravljeni eno popoldne (morda celo dve ali tri) v tednu žrtvovati za prevoze na treninge? So to, če se bo otrok v nekem športu našel, pri­pravljeni početi tudi več let?

Pestrost je prednost

Vse je seveda odvisno od vrste športa, pestra izbira pa je v tem primeru predvsem prednost: v pisani ponudbi dejavnosti lahko vsak otrok, ki ima dovolj močno željo, najde nekaj, kar ustreza njegovim sposobnostim, željam, značaju …

Če začnemo s kraljico športov: atletika je kot eden bazičnih športov gotovo zelo primerna izbira za začetno udejstvovanje. Je tudi osnova za številne druge športe. Vsebuje naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, skoki in meti, različne atletske discipline pa med sabo nimajo prav veliko skupnih značilnosti, zato bo vsak otrok sčasoma spoznal, kaj mu gre najbolje od rok ali nog. Prednost atletskih, predvsem tekaških treningov je prav tako v tem, da so cenovno dostopni in ne zahtevajo veliko opreme. Tudi prireditev je na pretek: od tistih, ki potekajo na atletskem stadionu, do tistih v naravi, kot je recimo Otroški tek, ki bo v okviru Triglav teka potekal 10. septembra na Brdu pri Kranju.

V Sloveniji je trenutno ob uspehih Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča še bolj priljubljeno kolesarstvo. Gre za šport, ki zahteva potrpežljivost, vzdržljivost, moč in ravnotežje, lahko pa je tudi precej nevaren, če najmlajši udeleženci ne poznajo cestnoprometnih pravil ali med vožnjo niso dovolj prepričani vase. Zato je še toliko bolj pomembno, da se, če se želijo s kolesarstvom ukvarjati tekmovalno, tega lotijo pod strokovnim vodstvom.

Kolektivni športi, kot so nogomet, košarka, hokej, rokomet in odbojka, so med najmlajšimi izjemno priljubljeni. V primerjavi z monotonim tekom ali kolesarjen­jem so izjemno dinamični, marsikoga prevzame tudi občutek, da je del ekipe. Spoznanje, da je v slogi moč, pozneje koristi tudi na drugih življenjskih področjih.

Z razvojem koordinacije ne gre čakati

Na drugih življenjskih področjih koristi tudi gibljivost. Za njen raz­voj je najboljša izbira gimnastika, saj otrok razvije koordinacijo celotnega telesa hkrati z orientacijo v prostoru, relativno moč in kontrolo vseh mišičnih skupin, gibljivost v sklepih in vzdržljivost. Je odlična podlaga za druge športe in strokovnjaki jo svetujejo kot prvo športno panogo pred specializacijo oziroma odločitvijo za kakšen drug šport. Nekaterih veščin, kot je koordinacija, namreč pozneje v življenju ne moremo razvijati niti približno tako uspešno, kot jih lahko v rani mladosti.

Podobne koristi ima trening juda in nekaterih drugih borilnih veščin, poleg koordinacije se krepita tudi samozavest in pogum. Treningi otroka naučijo reda, discipline in spoštovanja do vrstnikov. Judo je primeren že za štiriletnike, seveda pa takrat prvine športa spoznavajo ob igri. Začne se s šolo pravilnega padanja, kar je odlična popot­nica tudi za druge športe.

Še ena aktivnost, ki pomaga pri razvoju koordinacije, je plezanje. Otroci se ga lahko lotijo že pri treh letih, kar je dobra naložba v gibljivost, moč in koncentracijo. Pri športnem plezanju je pomemben tudi psihološki moment premagovanja strahu in lastnih meja.

Če smo začeli z vzdržljivostnima športoma, še končajmo s takšnim. Čeprav zna plavati skoraj vsak, se je treba pravilnega in učinkovitega plavanja naučiti, saj nam ni položeno v zibelko. Plavanje je edina aerobna vadba, ki ne obremenjuje okostja. Pri njem uporabljamo in krepimo tako rekoč vse mišice telesa. Nekateri mu pravijo kar aktivna fizioterapija; vsekakor gre za aktivnost, ki ima številne dobrodejne učinke na otrokov razvoj.

Našteli zgolj nekaj najbolj priljubljenih športov, zato ne gre pozabiti, da jih je v okviru slovenskih športnih društev na voljo še več kot dovolj – treba je le najti pravega.