Čeprav premoremo eno samo pasmo psov, se ni lahko znebiti občutka, da Slovencem ni prav veliko do nje.
Galerija
Samo tako, da ga bomo imeli doma, za družabnika in spremljevalca, bomo kraševca ohranili. FOTO: Blaž Vehovar
V članku preberite:
Nad Barjem, na Sveti Ani nad vasjo Podpeč, že dobro leto živi kuža, ki mu je ime Kras. Uči se pasti koze, to bo počel vse življenje, ko bo dovolj odrasel za vsakdanje delo. Še preden se je skotil v hribih na Cerkljanskem, je že postal glavni junak novega slovenskega filma Sinovi burje. Ovce in koze ga spremljajo ves čas, med njimi se je skotil, se z njimi učil tekati in igrati, med njimi se počuti zares doma.
Filmska kamera je Krasa spremljala od kotitve na domačiji rejca ovac in vzreditelja kraševcev Emila Pižmohta v Otaležu na Cerkljanskem. Pastirski psi vse svoje življenje preživijo z ovcami ali kozami, niso kot večina današnjih štirinožcev, ki živijo v hiši, med svojimi ljudmi. Za dom in običajno življenje pse vzgajajo in šolajo čisto drugače kot za pastirsko delo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji