Pomoč Ukrajini: V takih trenutkih je pomembno stopiti skupaj

Iz Ukrajine lije reka beguncev, ki se verjetno ne bo kmalu ustavila. Zaradi ruske agresije zavetje v sosednjih državah išče že več kot dva milijona ljudi, mnogi so izgubili vse, zdaj rešujejo le gola življenja. Na dobrodelnem koncertu Stopimo skupaj za Ukrajino, ki ga je RTV Slovenija pripravila skupaj z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas, smo Slovenci zbrali več kot 800.000 evrov, prispevati pa je še vedno mogoče s poslanim sporočilom SMS. To je velika gesta, a v resnici le ena od mnogih, s katerimi poskušamo blažiti posledice brezumne vojne v Ukrajini. Pri največjih slovenskih dobrodelnih organizacijah smo preverili, kako še lahko pomagamo, pomoč zbira tudi ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji. Ne pozabimo, vsaka pomoč šteje.

Unicef: Marsikatera družina ne bo nikoli več skupaj

Otroci so najbolj tragične in nesmiselne žrtve vsake vojne. Po podatkih Unicefa jih je doslej iz Ukrajine prebegnilo že več kot milijon, a številni niti ne morejo na varno. »Na desettisoče otrok je v sirotišnicah; številni živijo z invalidnostjo. Tu so še bolni. In ranjeni otroci, ki ležijo v kijevskih bolnišnicah. Dojenčki na oddelku za intenzivno nego in otroci, ki potrebujejo infuzijo. Njihov pobeg pred spopadi je še težje izvedljiv in tudi bolj nevaren. Na tisoče otrok živi v zakloniščih, saj so njihovi domovi oblegani in porušeni,« nečloveške razmere, ki smo jim vsak dan priča tudi v medijih, opisuje Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija.

Številne družine so se morale ločiti, nekatere za vedno. FOTO:  Clodagh Kilcoyne/Reuters

Po ukrajinskih podatkih je v ruski agresiji umrlo 38 otrok, a tudi tisti, ki bodo preživeli, bodo nosili travmo za vedno v sebi. »Mame iz Ukrajine so nam med pogovori zaupale, da otroci zaradi stresa več spijo, nekateri veliko jokajo ali so jezni. Otroci so travmatizirani, ker za sabo puščajo vse, kar jim je dajalo občutek varnosti. Mi smo na terenu in jim zagotavljamo psihosocialno pomoč in zaščitne storitve, kjer je to mogoče.«

Ogroženih je več kot sedem milijonov otrok

Po podatkih Unicefa je v Ukrajini ogroženih 7,5 milijona otrok, razmere pa se iz ure v uro zaostrujejo, ljudje so vse bolj odvisni od humanitarne pomoči. »Naši delavci na terenu lahko samo nemočno spremljajo, kako se na železniški postaji možje poslavljajo od žena, kako očetje poskušajo otrokom razložiti, zakaj odhajajo … Marsikatera družina nikoli več ne bo skupaj ... To pušča globoke travme, ki ostanejo za vse življenje,« pravi Bergoč.

Kot pojasnjuje izvršni direktor, Unicef zbira izključno finančne prispevke, ki jih organizacija na terenu v Ukrajini in okoliških državah uporabi za najnujnejše potrebe v danem trenutku. Darovati je mogoče prek spletne strani https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajina, prek SMS s ključno besedo UNICEF10 na številko 1919 (darujete 10 evrov) ali UNICEF5 na številko 1919 (darujete 5 evrov) ali z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI 00 41103, prejemnik: Slovenska fundacija za Unicef, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana.

Pomoč prihaja z vseh koncev, v logističnem centru Perutnine Ptuj množici prostovoljcev dela ne zmanjka. FOTO: Voranc Vogel

»Že v prvih dneh akcije smo zbrali preko 150.000 evrov,« pravi Berloč, ki zaradi izjemnega odziva darovalcev pričakuje, da bo številka še višja. Šteje vsak prispevek, saj lahko na primer že 18,75 evra zagotovi tople termoodeje za tri otroke, 40,26 evra lahko preskrbi eno družino z nujno pomočjo v obliki vode in sanitetnih ter higienskih pripomočkov, 107,36 evra pa pomeni 16.000 tablet za prečiščevanje vode. Trenutno v Ukrajini za Unicef dela 140 ljudi, ker potrebe nenehno naraščajo, jih v državo pošiljajo še več.

Tudi pri nas so veseli pomoči prostovoljcev, ki se lahko nanje obrnejo na e-naslov aida.hajdarevic@unicef.si. Ker pa vojna vstopa tudi v naš vsakdan, so v največji organizaciji za pomoč otrokom na svetu s 75-letno tradicijo pripravili tudi nekaj nasvetov za starše in učitelje, kako se z otroki pogovarjati o tej kočljivi temi.

Rdeči križ: Preverite, kaj potrebujejo območna združenja

Rdeči križ Slovenije (RKS) je dobro obveščen o tem, kaj v tem trenutku potrebujejo ljudje, ki ostajajo v Ukrajini, in oni, ki so jo že zapustili. Redno je v stiku z Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) in Mednarodnim odborom Rdečega križa (ICRC), pa tudi z Rdečim križem Ukrajine in Rdečimi križi sosednjih držav. »Vedno prisluhnemo, kaj potrebujejo lokalne ekipe prostovoljcev in osebja, in jim to poskušamo zagotoviti. Drugače lahko pomoč postane ovira pri humanitarnem odzivu,« opozarjajo. Pomoč je prišla in še redno prihaja tako na ukrajinsko mejo, kjer je veliko beguncev, kot v samo Ukrajino. »Prednost naše mreže je, da delujemo usklajeno in tako poskušamo doseči čim večje število pomoči potrebnih. Na primer: na jugovzhodu Ukrajine, kjer je velika težava pomanjkanje pitne vode, Rdeči križ Rusije dostavlja vodo in drugo humanitarno pomoč. ICRC, ki je tam navzoč vse od začetka konfliktov, dobrih osem let, oskrbuje bolnišnice tako z osnovnimi življenjskimi potrebščinami kot z medicinskim in sanitetnim materialom,« pojasnjujejo.

Člani in članice Ukrajinskega mladinskega simfoničnega orkestra so zatočišče našli v Sloveniji. Z dvema avtobusoma so jih z ukrajinske meje prepeljali v Ljubljano FOTO: Jure Eržen

Prek njihove organizacije lahko pomagamo z denarnim nakazilom (prek TRR ali s poslanim SMS BEGUNCEM oz. BEGUNCEM5 na 1919). Na posameznih območnih združenjih RKS zbirajo tudi materialno pomoč, a prebivalce pozivajo, da pri svojem najbližjem Rdečem križu preverijo, kdaj in kje sprejemajo pomoč ter kaj dejansko potrebujejo. »Načeloma zdaj sprejemamo samo higienske pripomočke, komplete prve pomoči in material za prvo pomoč ter prehranske izdelke (vsaj pol leta pred iztekom roka uporabe). Posamezna območna združenja pa po potrebi sprejemajo tudi druge artikle, kar najpogosteje objavijo na svojih facebook profilih, saj je takšna komunikacija najhitrejša.«

Dragocene izkušnje iz Jugoslavije in migrantske krize

Rdeči križ Slovenije je doslej zbral dobrih 260.000 evrov. »Finančna pomoč je usmerjena v skupni sklad, ki ga upravljata IFRC in ICRC. Sredstva tega sklada so namenjena Rdečemu križu Ukrajine za takojšnjo pomoč najbolj ranljivim prebivalcem in za oskrbo ukrajinskih migrantov v drugih državah, tudi v Sloveniji.« RKS je iz Sklada solidarnosti nemudoma nakazal 10.000 evrov za pomoč Ukrajini.

»V veliko pomoč so nam prostovoljci, ki pomagajo sortirati prejeto materialno pomoč, prevajajo, ponujajo psihosocialno podporo, informirajo javnost in podobno. Nazadnje je 55 posameznikov dve uri dvigovalo telefone v sklopu dobrodelnega koncerta Stopimo skupaj za Ukrajino na RTV Slovenija.«

V krizah se število prostovoljcev vedno poveča, in kdor bi se jim rad pridružil, naj se obrne na najbližje območno združenje RKS. Več informacij je objavljenih na spletni strani www.rks.si ter spletnih in facebook straneh posameznih območnih združenj.

RKS ima veliko izkušenj že iz obdobja vojne ob razpadu Jugoslavije in ob zadnjem večjem migrantskem valu 2015–2016. »Iz teh izkušenj smo se veliko naučili in jih bomo uporabili tudi zdaj. Seveda pa ima trenutna situacija svoje specifike, nazadnje smo migrante in begunce predvsem oskrbeli v tranzitu. Trenutno izvajamo aktivnosti na področju obnavljanja družinskih vezi in skrbimo, da so zagotovljena ustrezna komunikacijska orodja (telefoni, internet, sim kartice), da so svojci lahko v kontaktu.« Zaradi izpada elektrike in interneta v Ukrajini pa so komunikacije vse bolj omejene, zato pričakujejo večje število vlog za iskanje pogrešanih družinskih članov v Ukrajini in obmejnih državah.

Karitas: Odprite svoja srca

Slovenska karitas je del mednarodne mreže organizacije Caritas Internationalis, ki je deluje v 162 državah sveta. Njihova sestrska organizacija v Ukrajini jih obvešča o dogodkih v državi, kjer je v zadnjih osmih letih zaradi oboroženih spopadov na vzhodu umrlo že 14.000 ljudi, več kot dva milijona je razseljenih. Že pred začetkom te vojne je tri milijone Ukrajincev potrebovalo humanitarno zaščito, pojasnjuje Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.

Na prošnjo Karitas Ukrajina so že takoj ob začetku vojne začeli zbirati finančna sredstva, ki so in bodo tudi po koncu vojne nujno potrebna pri obnovi. »K pomoči smo povabili splošno javnost v Sloveniji, še posebej pa smo spodbudili vse ljudi po župnijah in župnijskih Karitas in do 8. marca zbrali 330.000 evrov. Sredstva redno nakazujemo Karitas Ukrajine za izvedbo pomoči na terenu.« K solidarnosti vabijo vse Slovence odprtega srca, da po svojih zmožnostih prispevajo za prizadete v vojni v Ukrajini. Svoj dar lahko nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 0214 0001 5556 761; sklic: SI00 870; namen: Pomoč Ukrajini. Pet ali deset evrov je mogoče prispevati s sporočilom SMS KARITAS5 ali KARITAS10, poslanim na 1919.

V drugem tednu vojne so začeli zbirati tudi materialno pomoč, in sicer trajno in dobro zapakirana osnovna živila, vodo v plastenkah, higienske pripomočke in plenice, dobro ohranjene oziroma nove spalne vreče. Poudarjajo pa, da oblačil ne zbirajo.

Slovenka na terenu

»Vso materialno pomoč izvajamo v sodelovanju s Slovenko Miro Milavec, ki deluje na Caritas Spes v Ukrajini in nam sproti posreduje informacije o potrebah. Hkrati se v sodelovanju s civilno zaščito pripravljamo na prihod beguncev v Slovenijo. V sklopu nekaterih župnij so že sprejeli prve begunce.«

Rešili so se iz pekla, kam pa zdaj? FOTO: Jure Eržen

Več informacij, kaj zbirajo in kam ljudje lahko pripeljejo zbrano pomoč, je na spletni strani www.karitas.si. Materialno pomoč zbirajo tudi v poslovalnicah Mercatorja, še 12. marca bodo hrano in higienske pripomočke ob pomoči prostovoljcev YoungCaritas zbirali tudi v Hoferjevih poslovalnicah.

Njihovi prostovoljci v Sloveniji že pomagajo pri namestitvi beguncev v Logatcu in poudarjajo, da je vsak prostovoljec dobrodošel. Kdor bi se jim želel pridružiti, naj se obrne na najbližjo župnijsko ali škofijsko Karitas, lahko pokliče na 01 300 59 60 ali piše na info@karitas.si. Beguncem, ki bodo bivali pri zasebnikih, bodo po zmožnostih lokalne Karitas pomagali s hrano, higienskimi pripomočki. Prosijo, da se tisti, ki želijo pomagati z namestitvijo v zasebnih stanovanjih, obrnejo na občinsko civilno zaščito oziroma Karitas in RKS v njihovem kraju, kjer bodo preverili realnost take nastanitve in podatek posredovali na urad za migrante.

Slovenska filantropija: Pomoč ponudilo več kot 900 novih prostovoljcev

Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva ravno letos praznuje 30 let delovanja in najbrž nihče ni pričakoval, da bomo v Sloveniji ob tem jubileju tako nujno potrebovali njihove izkušnje. Ker gre za organizacijo, ki se z begunci ukvarja takrat, ko se že zatečejo v našo državo (in ne z neposredno pomočjo Ukrajini), Slovence pozivajo predvsem, naj se vključijo v prostovoljsko delo. »Doslej se je prijavilo že več kot 900 ljudi. Veliko jih še ni delalo z begunci, zato smo že prejšnji teden organizirali prva izobraževanja, ta teden sta še dve. Za zdaj je dodatno aktivnih okoli 20 prostovoljcev in prostovoljk, ki pomagajo pri humanitarnih in fizičnih aktivnostih (sortiranje in prevoz donacij), pri urejanju in pripravi namestitev v azilnem domu v Logatcu, prevajanju, koordinaciji in administraciji. Sicer pa je v okviru Slovenske filantropije z begunci v letu 2021 delalo 149 prostovoljcev. Ta teden se bo začel prvi tečaj slovenščine za prispele iz Ukrajine, kmalu bodo stekle tudi aktivnosti za otroke,« so povedali v SF.

Beguncem ni videti konca. Na fotografiji je oblegana železniška postaja v mestecu Čop blizu madžarske meje. FOTO: Jure Eržen

Približno 150 ljudi se je doslej odzvalo na njihovo prošnjo in ponudilo namestitev, nove ponudbe prihajajo vsak dan. »Povezujemo jih z begunci, ki iščejo nastanitve, in pri tem sodelujemo z ukrajinsko skupnostjo v Sloveniji,« pravijo. Zbirajo tudi finančne donacije za kritje stroškov prostovoljskega dela, občasno pa tudi materialne donacije, oblačila, hrano in higienske pripomočke, na kar so se ljudje množično odzvali. »Zbrano materialno pomoč večinoma pošiljamo v azilni dom v Logatcu, hrano pa smo poslali tudi na lokacijo, kamor se je zateklo večje število beguncev.« Ker organizacija nima skladiščnih kapacitet, ljudi prosijo, naj preden kar koli prinesejo kot donacijo, na njihovi spletni strani preverijo, ali to v tistem trenutku res potrebujejo. »Vse informacije ves čas posodabljamo na spletni strani in družbenih omrežjih.«

Pripraviti se moramo na sistemski ravni

V tem trenutku je prva res pomembna stvar to, da pokažemo prijaznost in razumevanje za stisko in položaj ljudi, ki se zatečejo k nam, pravijo v Slovenski filantropiji. »V primeru beguncev iz Ukrajine je naš odziv primeren. Tak bi moral biti za vse ljudi, ki se zatečejo k nam,« opozarjajo. Kriza bo verjetno dolgotrajna, zato je izjemnega pomena, kako se na prihod beguncev pripravimo na sistemski ravni, poudarjajo v SF. »V Sloveniji imamo predvsem težave z integracijo, saj ni učinkovita in hitra, taka, ki bi beguncem kar najbolj omogočala vključitev v novo okolje.«

Pomembno je, da čim prej pripravimo ustrezne pogoje za to: od ustreznih namestitev, psihosocialne podpore do učenja slovenskega jezika in možnosti za zaposlitev, opozarjajo. »Že ko se pripravljamo na njihov prihod, bi bilo smiselno, da se Urad vlade RS za oskrbo in integracijo beguncev poveže tudi z Gospodarsko zbornico in različnimi zaposlovalci ter morda v sodelovanju z njimi delovna mesta ponudi tudi beguncem. Seveda pa je še pred tem pomembno, da imajo ustrezen status, ki bo omogočal zaposlitev,« o izzivih prihodnosti razmišljajo v Slovenski filantropiji.

Slovenci smo se že v prvih dneh vojne v Ukrajini odzvali z veliko solidarnosti, kot se zgodi vedno ob večjih naravnih ali človeških nesrečah, so enotni sogovorniki. »Čeprav imamo izkušnje s takšnim odzivom, nas vsakič znova ohrabri ter napolni z navdihom in energijo za delo,« pravijo predstavniki Slovenske filantropije, vse omenjene humanitarne organizacije pa se zahvaljujejo vsakemu posamezniku, ki po najboljših močeh kakor koli, finančno, materialno ali z vloženim delom, pomaga lajšati to nedoumljivo trpljenje. »V luči možnosti, da bo humanitarna kriza še kar nekaj časa trajala, se nam zdi pomembno, da kljub stiskam, ki jih v trenutni situaciji vsi doživljamo, ostanemo solidarni in razumevajoči drug do drugega. Le tako bomo lažje prebrodili tudi to krizo. Ali kot pravi naš slogan – skupaj smo neustavljivi,« pošiljajo apel v Rdečem križu Slovenije.