
Neomejen dostop | že od 14,99€
Čeprav je čas takšen, da ena vroča novica sledi drugi, je ponedeljkova objava, da naj bi ameriško vrhovno sodišče, kar je njihov ekvivalent ustavnega sodišča, odpravilo dovoljenje splava na zvezni ravni, odmevalo kot atomska bomba. Takoj potem, ko je neuradno vest objavil tiskano-spletni medij Politico, sta se v ponedeljek zvečer pred veličastno stavbo sodišča v Washingtonu zbrali dve večstoglavi množici. V eni so bili podporniki pravice do splava in v drugi njeni nasprotniki. Skoraj pol stoletja od prelomne sodbe taistega sodišča, s katero so leta 1973 omogočili umetno prekinitev nosečnosti, je to vprašanje spet postalo osrednje bojišče med liberalci in konservativci – še zdaleč ne samo v Združenih državah Amerike.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji