V nadaljevanju preberite:

Je pobudnik prve umetne plezalne stene pri nas in ustanovitelj Festivala gorniškega filma, plezal je tako športno kot stal na osemtisočaku. Največ so mu pomenile velike težke stene, našteje one v patagonskih Fitz Royu, Cerro Torreju in Torre Eggerju ter himalajskem Bagiratiju III. A travnik njegovih uresničenih alpinističnih dosežkov je tako pisan, da bo novembra prejel zlati cepin za življenjsko delo, plezalski opus. Enainšestdesetletni Silvo Karo, edini še živi član mušketirske naveze zlatega obdobja, ko je, kot pravi, najsrečnejša generacija rojevala plezalski slog fast and light, je svoje življenje popisal v knjigi z naslovom Alpinist.