Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nedelo

Njihov edini zločin je poskus boljšega življenja

Česa nas uči iranski rokoborec Gholamreza Takhti in zakaj v Iranu bolje uspevajo igre kot človekove pravice?
Po ocenah Združenih narodov je bilo od začetka protestov aretiranih približno 14.000 ljudi, nevladna organizacija Iran Human Rights pa je pred dvema tednoma navedla, da je bilo ubitih najmanj 469 protestnikov. FOTO Dilara Senkaya/Reuters
Po ocenah Združenih narodov je bilo od začetka protestov aretiranih približno 14.000 ljudi, nevladna organizacija Iran Human Rights pa je pred dvema tednoma navedla, da je bilo ubitih najmanj 469 protestnikov. FOTO Dilara Senkaya/Reuters
1. 1. 2023 | 08:30
11:01

V nadaljevanju preberite:

V filmu Ofsajd (2006) skupina iranskih nogometnih navdušenk poskuša priti na tribune teheranskega stadiona, kjer Iran in Bahrajn merita moči v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Zamaskirajo se v moške, a zaman. Pri nedovoljenem početju – zakoni te islamske republike ženskam prepovedujejo obiskovanje javnih moških športnih prireditev – jih zalotijo varnostniki in jih pridržijo v notranjih prostorih stadiona.

Iranski režiser Jafar Panahi je Ofsajd zastavil kot komedijo, zato v nadaljevanju navijačice mučijo tudi tako, da morajo poslušati komentiranje vojaka, ki nima pojma o nogometu. A povod za film ni bil nič kaj komičen. Po islamski revoluciji 1979 se je položaj žensk v Iranu bistveno poslabšal. Čeprav so sčasoma pridobile dovoljenje za ogled večine športnih prireditev, je nogomet ostal neosvojljiva trdnjava. To je od blizu izkusil tudi Panahi. S hčerko si je hotel v živo ogledati nogometno tekmo, a so ji redarji prepovedali vstop. Četudi jih je nato pretentala in se očetu pridružila na tribuni, mu je neprijetna izkušnja dala misliti.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine