Niti najboljše vino ne zori kot on

Čeprav je v tej sezoni za zdaj odigral le prgišče minut za AC Milan, je Zlatan Ibrahimović še vedno strah in trepet nasprotnikov v serie A. Ogul­jena fraza, da je takšen kot vino – starejši kot je, boljši je –, v njegovem primeru drži kot pribita. To dokazujejo tudi številke. Ibrahimović je dozorel zelo hitro. Ulice Malmöja so kaznovale vsak trenutek šibkosti, v njegovi domači četrti Rosengard (slovenski prevod bi bil Rožnata graščina) pa ni bilo ne duha ne sluha o kakšni visoki družbi, še manj o življenju, v katerem bi bilo komurkoli postlano z rožicami. Odraščanje je bilo tako trdo kot okoliški beton, a je z leti pomagalo utrditi nadobudnega Zlatana, ki je nabrane frustracije iz disfunkcionalne družine zmogel usmeriti v tisto, kar najbolje zna – igranje nogometa.



»Želel sem se postaviti po robu celemu svetu in vsem, ki so dvomili vame, pokazati, kdo sem zares. Nisem niti pomislil, da bi me kdorkoli lahko ustavil,« je zapisal v svoji prvi avtobiografiji, za katero se je sicer pozneje izkazalo, da je bila precej holivudska. A bistva ni zgrešila: otroku jugoslovanskih priseljencev Jurke Gavrić in Šefika Ibrahimovića ni bilo nič podarjenega, lakota po dokazovanju pa ga je gnala naprej, ko bi mnogi že obupali. In to lakoto ohranja do današnjih dni.



Tretjega oktobra je proslavil svoj 40. rojstni dan, a v serie A še naprej upravičeno uživa status enega najboljših napadalcev italijanskega prvenstva. Na škornju so bili privrženci nogometa sicer že priča številnim veteranskim podvigom, spomnimo se samo Paola Maldinija, Alessandra Costacurte, Francesca Tottija in ne nazadnje Gianluigija Buffona. Vsi razen Maldinija so pri 40 letih že deloma ali povsem izpadli iz kombinacij za prvo postavo, trenutni direktor milanskih rdeče-črnih in Ibrahimovićev nadrejeni pa se je po kar 32 tekmah v zadnji sezoni upokojil nekaj dni pred 41. rojstnim dnem.

Boljši kot pred desetimi leti

Ibrakadabra je na svoji prvi tekmi tekoče sezone z zadetkom proti Laziu postal najstarejši tujec, ki je zadel v 123-let­ni zgodovini tekmovanja: z natančno 39 leti in 344 dnevi je vzel rekord portugalskemu branilcu Brunu Alvesu. Pogled na njegovo strelsko statistiko je osupljiv: če se je po hujši poškodbi pri Manchester Unitedu in kratki avanturi v Združenih državah Amerike že napovedoval njegov konec – za United je dosegel več kot spodobnih 29 golov na 53 tekmah, za Los Angeles Galaxy pa 53 golov na 58 tekmah –, je njegov povratek v Milano prestavil meje mogočega. Če štejemo le zadetke iz igre, je v minuli sezoni kot član rdeče-črnih dosegel več golov kot v šampionski 2010/11, ko so ga izbrali za najboljšega posameznika prvenstva in je pod taktirko Massimilia­na Allegrija njegov klub zadnjič osvojil scudetto.

Ibrahimovićevi goli iz sezone 2020/21, nabralo se jih je kar 14:


Kariere športnikov se kljub vedno večji zahtevnosti tekmovanja podaljšujejo, na trenerjih pa je, da znajo svoje veterane uporabiti takrat, ko lahko iz njih iztisnejo največ. Doktor športne vzgoje Carlos Lago Peñas, profesor z Univerze v Vigu, je v svoji raziskavi zapisal, da se pri nogometaših po 30. letu starosti, še bolj opazno pa po 35. letu, poslabšajo rezultati, ko gre za pretečene kilometre različne intenzivnosti, maksimalno hitrost in pospeševanje oziroma ustavljanje, po drugi strani pa se podaje, njihova uspešnost in učinkovitost strelov rahlo izboljšajo.



Na stara leta nogometaši, ki so na svoje telo najbolj pazili, tudi žanjejo sadove trdega dela: Ryan Giggs si je pri podaljšanju kariere do 40. leta pomagal z jogo, o Cristianu Ronaldu ne gre izgubljati besed, medtem ko je denimo znani obiskovalec nočnih klubov Wayne Rooney, ki je tako kot Ronaldo štiri leta mlajši od Ibrahimovića, že od januarja v igralskem pokoju.

Ni potreboval milijonov

»Po 30. letu sem postal še boljši. Slišim, da ameriški športniki govorijo o milijonih, ki jih zapravijo, da ostanejo v formi. Jaz ne zapravim nič, saj je skrivnost v tvoji glavi – koliko si tega želiš, koliko si pripravljen žrtvovati. Gre za miselnost, ki pa ne stane nič,« svoj recept razkriva Ibra. Čeprav se v zgodovinske knjige ne bo vpisal kot najslavnejši trener v njegovi bogati karieri, je švedskega strelca izredno pronicljivo opisal njegov trener pri ekipi Galaxy Sigi Schmid. »Ne more ti uspeti nič briljantnega, če si ne drzneš biti briljanten. Ibrahimović je perfektna definicija moža, ki si vedno upa biti briljanten. Če to počneš, potem ti lahko nekaj reči tudi uspe,« je dejal Schmid.



Pohvale na njegov račun dežujejo še naprej, a morda v oči še bolj kot statistični podatki bodejo ekipni dosežki Milana, kjer so se očitno tudi soigralci nalezli njegove samozavesti in zmagovalne miselnosti. Kljub temu da je odigral le dobrih 30 minut (in dosegel že omenjeni zgodovinski gol), so milanski vragi novo sezono odprli s šestimi zmagami in remijem, do oktobrskega reprezentančnega premora pred sedemkratnimi osvajalci lige prvakov vztraja zgolj Napoli, ki je še stoodstoten. Drugo mesto iz minule sezone za ekipo nogometnega Benjamina Buttona očitno še zdaleč ni bilo statistična anomalija. Fantazijski lik, ki ga je na filmskem platnu upodobil Brad Pitt, je priljubljeni alter ego Ibrahimovića, ki rad poudari, da se je rodil star, a bo umrl mlad.

Če ga leta niso postarala, pa so ga vsaj omehčala. Na nedeljski rojstno­dnevni zabavi, ki mu jo je v tajnosti priredila žena Helena, je bil vidno gan­jen. »Nocoj tu vidim veliko takšnih, s katerimi na igrišču nisem ravnal lepo, a ste vseeno prišli. To pomeni, da sem naredil tudi kaj dobrega. Ganjen sem, hvala vsem,« je veselo druščino nagovoril Ibrahimović, ki se je hitro vrnil v stare tirnice.

»Počutim se mladostno, še eno leto je minilo in komaj čakam, da se vrnem na igrišče. Imam le še manjše težave, a to bo minilo,« je dejal v prvi uradni izjavi za medije kot 40-letnik.

Klub mu je z veliko torto čestital v bazi Milanello, v dar je prejel tudi 40 let starano rdeče vino: