Nevarne jesenske igre

Da bo letošnje leto vroče v notranjepolitičnem smislu, smo vedeli, še preden se je začelo. Le redko so v istem letu na sporedu troje volitev, od katerih je lahko za dvoje tudi bolj bežen spremljevalec politike vedel, da bodo prinesle velike premike. Ni bilo dvoma, da bodo državnozborske odnesle Janeza Janšo in njegovo kamarilo, še manj dvoma je bilo, da bomo dobili novega predsednika republike. Preprosto zato, ker Borut Pahor ne more več kandidirati. No, vsaj en mandat ne.

Ker je do zaprtja volišč zapovedan molk, se moramo ta konec tedna delati francoze, kot da jih ni. Lokalne volitve pa so tako specifične, da o razmerjih politične moči v državi ne povedo kaj dosti. Na njih večinoma zmagujejo te in one tako imenovane neodvisne liste in njihovi načelniki, tako imenovani neodvisni župani. Marsikdo od teh je bil nekdaj strankarski človek, vendar si je, ker je bivša stranka šla po gobe, ali zato, ker je ugotovil, da mu strankarska pripadnost prej škoduje, kot koristi, oblekel nestrankarski, neodvisni gvant.

O razmerjih v politiki bodo veliko povedali referendumi. Pri njih so se premier Robert Golob in njegovi odločili za po eni strani pričakovano, po drugi pa nevarno igro. Referendume o tem, ali si lahko sestavijo takšno vlado, kot jo hočejo, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi bodo razpisali 27. novembra, med prvi in, kjer bo treba, drugi krog lokalnih volitev. Ideja koalicije je preprosta. Ljudstvo, že utrujeno od dotedanjih in prihajajočega glasovanja, bo hotelo imeti mirno novembrsko nedeljo in ne bo šlo na volišča. Kvoruma – da zakon pade, bi morala proti njemu glasovati vsaj petina, približno 340.000 volivcev, teh pa bi moralo biti več kot tistih, ki zakon podprejo – ne bo, zakoni ne bodo padli in mirna Bosna. Oziroma Golobova vlada.

Vendar nevarnost ostaja. Predlagatelji referendumov, Janševi demokrati, so dobro organizirana stranka. Aprila so na državnozborskih volitvah dobili skoraj 280.000 glasov, torej manj, kot bi jih potrebovali za izpolnitev kvoruma, vendar ne dramatično manj. Če jim prištejemo še 80.000 spomladanskih volivcev Nove Slovenije – ta podpira referendumsko zavrnitev zakonov o dolgotrajni oskrbi in o RTVS –, pa so že čez kvorum. Da zakone zrušijo, morajo te ljudi pripeljati na glasovanje, saj je le malo verjetno, da bi na referendum prišlo več kot 340.000 podpornikov zakonov.

Po drugi strani bi referendumi na dan drugega kroga lokalnih volitev gotovo dosegli večjo udeležbo. Če bi na njih predlagatelji zakonov, se pravi koalicija, dobili več podpore za zakone kot nasprotniki, se pravi opozicija, bi dosegli veličastno zmago. Potrdili bi, da 24. april ni bil samo muha enodnevnica na letu v levo. Vendar je bilo tveganje očitno preveliko. Ocenili so, da je računanje na nizko udeležbo manj nevarno kot računanje na podporo levega volilnega telesa, ki je glede udeležbe na lokalnih volitvah še posebno nezanesljivo.

A še bolj kot referendumska je za koalicijo nevarna plačna igra v javnem sektorju. Potem ko je podpisala sporazum z večino sindikatov v tem sektorju, se je namreč za njihovim hrbtom nekaj dogovorila s sindikatom najbolje plačanih v njem, zdravnikov. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik se brani, da dogovor ne pomeni razgradnje sistema plač v javnem sektorju, a po drugi strani skrivnostno izginuli tradicionalni šef Fidesa trdi prav to. Drugi sindikati so pričakovano popenili, saj se je za njihovimi hrbti za nesorazmerno povečanje plač s Fidesom dogovorila že prenekatera vlada in sedanja očitno nadaljuje to nesvetlo tradicijo.

Ob tem je treba pripomniti, da Fides ne predstavlja vseh od več kot 7000 v javnem sektorju zaposlenih zdravnikov. Sami trdijo, da jih je včlanjenih večina, čeprav ne povedo, koliko, neuradno pa naj bi jih bilo članov precej manj kot polovica. Ti, recimo jim tiha večina, so samo priskledniki, ki niso pripravljeni niti plačati članarine, uživajo pa v sadovih Fidesovih dogovorov z vsakokratno oblastjo.

A kakorkoli, jesen očitno ne bo edini politično vroč letni čas. Ko bo jasno, kaj so si pribarantali zdravniki, se bo vroče dogajanje na javnoplačnem področju zavleklo še v drugo leto.