Najmlajša okoljevarstvenica je polnoletna

»Ime mi je Greta Thunberg in vabim te, da postaneš del rešitve.« Tako na tviterju ljudi nagovarja mlada prodorna okoljevarstvenica, ki jo zaradi njene družbene angažiranosti poznajo po vsem svetu. Dekle, ki je pred dobrima dvema letoma s petkovimi protesti pred švedskim parlamentom začelo svoj pohod za boljši svet, je 3. januarja 2021 dopolnilo 18 let in postalo polnoletno.

Ker so leto 2020 zaznamovale predvsem novice o pandemiji, je mlada Švedinja, ki jo je revija Time lani izbrala za osebnost leta, izginila z naslovnic. A njena odločnost, da je treba storiti vse za rešitev našega planeta, se ni zmehčala. Kot je povedala v enem zadnjih intervjujev, si želi, da bi tudi podnebne spremembe sprožile tak alarm, kot ga je covid-19. »Zdi se, da smo obtičali, ne glede na to, kaj naredimo,« razmišlja. »Dokler ne bomo podnebne krize začeli obravnavati kot pravo krizo, ne bomo dosegli resničnih sprememb.«
 

Njena supermoč

Od leta 2018, ko je kot 16-letnica s petki za prihodnost začela prebujati javno mnenje in pozneje brez dlake na jeziku nagovarjati svetovne voditelje, so njene besede dobile odmeve na vseh koncih sveta. Postala je simbol boja za podnebne spremembe, glas mladih, ki nočejo živeti v opustošenem svetu, kakršnega jim bodo, če ne bomo hitro ukrepali, zapustile starejše generacije. Njen vzpon je bil silovit, srečevala se je z uglednimi svetovnimi politiki in prejela osupljivo število častnih priznanj, slišati je bilo tudi prve kritike in dvome, kdo stoji za njo. Za nekaj trenutkov se je zdelo, da lahko najstnica s kito v gibanje spravi ves svet. Morda ji je pri njenem ognjevitem aktivizmu šla na roko celo bolezen, Aspergerjev sindrom. »To, da si drugačen, je darilo,« je povedala v intervjuju za BBC in dodala, da če ne bi imela Aspergerjevega sindorma, ne bi postala tako strastna borka za okolje. Asperger je moja supermoč, je zapisala v enem od tvitov.



Čeprav se ves svet ukvarja s covidom, ona tudi v teh dneh opozarja, da se spremembe dogajajo prepočasi. Ravnokar je minilo pet let od sprejetja pariškega podnebnega sporazuma, v katerem so se tako razvite države kot države v razvoju zavezale, da bodo omejile globalno segrevanje in izpust toplogrednih vpliv, ki jih povzroča človek. Veliko praznih obljub je bilo izrečenih, opozarja Greta Thunberg.

»Obstaja mit, da mladi postanemo prestrašeni ali depresivni, ko ljudje govorijo o realnosti podnebne krize. Moja izkušnja je prav nasprotna. Najslabše je zanikanje, odvračanje pogleda, zmanjševanje ali širjenje lažnega upanja, da 'bomo to uredili', ne da bi ob tem primerno ukrepali,« razmišlja in svari, da človeštvo še vedno »pospešuje v napačno smer«.
Potem ko si je lani vzela prosto leto, se je jeseni vrnila v šolo. »Zelo sem jo pogrešala in super je, da sem znova tu in počnem običajne stvari, da imam svojo rutino. Rada imam rutino – najbrž zaradi avtizma,« pravi dekle, ki je kljub mladosti že pustila velik pečat.

Medtem ko je septembra ob upoštevanju socialne distance protestirala pred švedskim parlamentom, zdaj poziva predvsem k protestom na družabnih omrežjih. Kot pravi, ji je spremljanje ameriških predsedniških volitev še bolj odprlo oči, saj se v volilni debati o okoljskih temah niso pogovarjali s strokovnimi argumenti, temveč le na ravni izmenjave osebnih mnenj.
 

Sprememba se bo zgodila

Menda se je mala Greta že pri osmih letih začela spraševati, zakaj odrasli nič ne ukrenejo glede uničevanja planeta. Domače je že zelo zgodaj spodbujala, da kot družina spremenijo za okolje škodljive navade. Pri enajstih je padla v depresijo zaradi navidezno nemogoče naloge, kako rešiti Zemljo. O tem govori knjiga Naša hiša je v plamenih (izšla je tudi v slovenščini), v kateri lahko bralci pobliže spoznajo ozadje in družino mlade protestnice. Njena mama Malena Ernman, operna pevka, pripoveduje, kako so se spopadli s hčerino boleznijo. Zdravniki so ji tedaj diagnosticirali Aspergerjev sindrom in obsesivno-kompulzivno motnjo. Greta se je nehala smejati, govoriti, jesti. V dveh mesecih je izgubila deset kilogramov. A po pogovoru z zdravnikom si je premislila in oznanila, da bo začela spet jesti. Morda jo je iz temačnih misli rešila prav njena misija reševanja sveta.



Maja 2018 je zmagala na literarnem natečaju na temo podnebnih sprememb v švedskem časniku Svenska Dagbladet in to je bila spodbuda, s katero se je menda vse začelo bolj zares. Čez nekaj mesecev je ob petkih raje protestirala za varovanje okolja kot sedela pri pouku. Decembra 2018 je nagovorila zbrane na konferenci ZN na temo okoljskih sprememb na Poljskem. Še pred začetkom je generalnemu sekretarju Antoniu Guterresu rekla, da je to največja kriza, v kateri se je doslej znašlo človeštvo.
Marca 2019 je bila na čelu protestov, v katerih je sodelovalo več kot milijon mladih iz 123 držav, tudi Slovenije. Bil je seveda petek, ko je iz Stockholma nagovorila somišljenike: »V ta svet smo se komaj rodili. S to krizo pa bomo morali živeti vse življenje. Tega ne bomo sprejeli. Protestiramo, ker hočemo imeti prihodnost, in pri tem bomo vztrajali.«
 

Kot da jutri ne obstaja

Dvakrat, lani in letos, so jo nominirali za Nobelovo nagrado. Njena prizadevanja je podprl papež Frančišek, spregovorila je v britanskem parlamentu, srečala se je z nekdanjim ameriškim predsednikom Barackom Obamo, na Švedskem je bila 2019 izbrana za žensko leta, revija Time jo je 2018 uvrstila med 25 najbolj vplivnih najstnikov, leto pozneje pa med sto najvplivnejših ljudi na svetu, njeno ime je tudi na Forbesovi lestvici 100 najvplivnejših žensk leta 2019 … Lahko bi rekli, da je vse drugo zgodovina, ki pa v resnici še vedno nastaja.



En delček je ujet tudi v dokumentarnem filmu Jaz sem Greta (I'm Greta), ki so ga premierno predstavili septembra na beneškem festivalu. Švedski režiser Nathan Grossman jo je dve leti spremljal na njenih turnejah po svetu, s katerimi je širila ozaveščenost o okoljskih temah. Posneto je tudi njeno potovanje čez Atlantik, ko je na krovu jadrnice zgolj na energijo vetra odplula v New York, kjer je svetovne voditelje, udeležence okoljskega vrha ZN septembra 2019, okrcala, kako si drznejo današnje otroke prepustiti opustošenju, ki ga prinašajo podnebne spremembe.
Njenemu instagramu sledi skoraj štiri milijone in pol ljudi in mnogi upajo, da se bodo njene besede uresničile: »Predolgo je že, odkar smo izgubili stik z naravo, zlorabljamo planet, ki je naš edini dom. Živimo, kot da jutri ne obstaja ... Sprememba se bo zgodila. Mi smo upanje. Mi, ljudje.«