Nadležni zvini gležnjev

Pri igranju košarke sem si zvil gleženj. Zaradi velike otekline in bolečine sem se odločil za obisk dežurne ambulante. RTG-slike niso pokazale zloma. Stopalo so mi kljub temu imobilizirali z mavčno longeto in me opremili z berglami. Imobilizacijo in bergle sem lahko opustil čez 10 dni. Kljub počitku me je gleženj še precej bolel, oteklina ni izginila. Mi lahko svetujete, kako ukrepati v takšnih zelo pogostih primerih, kako omiliti bolečino in se čim prej vrniti na igrišče? Hvala za odgovor. Nace

Zvin gležnja je zagotovo najpogosteje obravnavana poškodba v moji fizioterapevtski praksi. Košarkarski klub, ki ne bi imel igralca s svežo poškodbo gležnja, skorajda ne obstaja. Podobno je pri odbojkarskih, rokometnih, nogometnih ekipah. Vsaka poškodba otežuje igralcu in s tem tudi ekipi doseganje želenih rezultatov. Zato bom tokrat opisal preprečevanje zvinov, prvo pomoč, diagnostiko, rehabilitacijo in povratek v športno aktivnost.

Sestavni del treningov bi morala biti vadba za preprečevanje poškodb. Pri proprioceptivni vadbi (gre za čutno zaznavanje lastnega telesa) izvajamo vaje, pri katerih s premikanjem telesa izzivamo ravnotežje, lahko z različnimi pripomočki (ravnotežne blazine in deske) ali brez njih, lahko pa uporabimo kar neravne površine v okolju (korenine, makadamske poti). Smiselno je med vajami zapreti oči, saj tako dobijo drugo razsežnost in težavnost. Pogosto mi jih pacienti tudi demonstrirajo, vendar ugotav­ljam, da večinoma izvajajo pretežke. Tako sploh ne morejo nadzorovati izvedbe in nemalokrat se pri sami vadbi zvin ponovi.

Takoj po zvinu bo zadoščala stoja na eni nogi, z zaprtimi očmi se težavnost stopnjuje. Pri tem lahko simuliramo brcanje žoge, metanje na koš, pobiranje predmeta s tal. Lahko smo bosi ali obuti. Pri takšni vadbi bodimo raznovrstni, poskusimo se približati športni aktivnosti, ki jo treniramo. Pri košarki je npr. veliko kontaktov, ko je igralec v zraku. Tak kontakt spremeni položaj telesa v zraku, kar je vzrok za neoptimalen doskok, to pa lahko privede do zvina.

Za čim boljši učinek rehabilitacije po poškodbi je zelo pomembna primerna in hitra prva pomoč. Hladna obloga in elastični povoj bi morala biti dostopna na vsakem treningu in tekmi. Pri zvinu gležnja je treba v najkrajšem času razmeroma čvrsto z elastičnim povojem poviti nogo od prstov do spodnje tretjine goleni in hkrati namestiti hladilno oblogo (led v vrečki, ki naj ne bo v neposrednem stiku s kožo). Spodnji ud je priporočljivo dvigniti nad višino trupa. Najbolje, da se poškodovanec uleže na tla, nogo pa udobno nasloni na stol.

Če je tisti, ki daje prvo pomoč, usposobljen, lahko preveri tudi možnost zloma katere od kosti, testira vezi in po potrebi namesti sklep v pravi položaj. Če je poškodovanca treba premestiti, naj uporabi bergle, s katerimi bo nogo razbremenil. Pri ponavljajočih se zvinih je manjša verjetnost za zlom kosti kot pri prvem. Če obstaja že najmanjši sum na zlom, je smiselno poškodovanca peljati k zdravniku, ki bo po pregledu določil nadaljnje postopke. Morda bo predlagal RTG-slikanje. Rezultati te preiskave tudi olajšajo izbiro fizioterapevtskih postopkov pri rehabilitaciji. Če je potrebno, se za krajše obdobje namesti longeta, ki omogoči mirovanje poškodovanega sklepa, pri zlomu pa se lahko sklep zamavči.

Pri uporabi bergel naj bo hoja čim bolj podobna normalni. Noga naj se polaga (to še ni obremenitev) na tla, da se ohranja običajna shema hoje. Pogosto namreč obravnavam paciente, ki držijo nogo pokrčeno v zraku. Tako imamo še veliko več dela za vzpostavitev normalne funkcije sklepa.

O rehabilitaciji in vrnitvi na igrišče bom pisal prihodnjič. Glede na vaš opis težave bi vam priporočal, da se oglasite pri usposobljenem fizioterapevtu. Prepričan sem, da vam bo lahko pomagal k hitrejšemu okrevanju.