Na stežaj si bodo odprli vrata v prepoznavnost

Prav danes občina Jezersko kot prva slovenska uradno vstopa v mednarodno mrežo Gorniške vasi, v kateri so združeni kraji pod okriljem gora, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Uglednim domačim in tujim gostom bodo po slovesnosti na vodenem ogledu pokazali naravno in kulturno dediščino, zaradi katere je Jezersko tako izjemno, z vključitvijo v mrežo pa se nadejajo – in to je samo ena od pridobitev –, da bodo za ta skoraj kičasto lepi biser ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, izvedeli (in ga obiskali) tudi tuji gosti, zlasti iz nemško govorečih dežel, ki jim je blizu take vrste butični turizem.

Kraji, vključeni v mednarodno mrežo Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki si jo je zamislila in vzpostavila Avstrijska planinska zveza (APZ), sledijo geslu Manj in zato bolje, kar pomeni, da težijo k spoštovanju narave in jo poskušajo ohranjati čim bolj neokrnjeno, ravno na tem temelju pa razvijajo tudi turizem za ljudi, ki iščejo prav to: avtentično naravo in čim več (gorniških) aktivnosti daleč stran od ponorelega sveta.


Za vključitev v mrežo morajo zadostiti (kar nekaj) pogojem, in sicer da kraj leži v mirnem gorskem okolju z razvitimi planinskimi potmi, torej ne v bližini večjih prometnih povezav, ali večjega industrijsko-obrtnega območja, ima manj kot 2500 prebivalcev, živo gorniško in s tem povezano tudi kulturno tradicijo ter razvite dejavnosti, ki omogočajo aktivno preživljanje dopusta z gorskimi športi brez posebnih tehničnih pripomočkov. Ob tem je treba zagotoviti tudi zadostno število turističnih namestitev, a ne v večjih hotelskih kompleksih, »prepovedani« so tudi bazeni in žičnice, ponudniki nastanitev in drugih storitev pa morajo skupaj s planinskimi društvi obiskovalcem omogočiti, da lahko spoznajo tudi zgodovino kraja, njegove kulturne in druge zanimivosti ter uživanje v gostoljubju in lokalni kulinariki.

»Večkrat v šali rečem, da ko se je APZ odločila za ta projekt, si je, ko je navajala kriterije za vstop v mrežo, Jezersko vzela za vzor,« je povedal župan Jezerskega, Jure Rebolj, in potrdil, da je že od sredine tedna vse bolj ali manj nared za slovesnost. »Se pa naše pravo delo zdaj šele začne, namreč, da nam uspe osmisliti in vse te ideje gorniških vasi tudi vpeljati v naš kraj. To je seveda odvisno predvsem od domačinov: če jih bo večina sprejela to zgodbo, bodo projekti, bodisi občinski bodisi zasebni, skladni s to smerjo, ljudje, ki že poznajo blagovno znamko Gorniške vasi – ti so zlasti iz nemško govorečih dežel –, pa bodo prepoznali, da temu tudi dejansko sledimo. Zato se bo po mojem najbolj treba potruditi pri ozaveščanju: prebivalci se moramo začeti zavedati, da živimo v res čudovitem okolju, čeprav se nam, ki to gledamo vsak dan, morebiti ne zdi tako posebno; uvid, da smo res v raju, namreč človek dobi šele, ko ga tuji gost zasuje z navdušenimi vtisi. Dobesedno zavidajo nam!«

Na Jezerskem so, kakor je priznal, sicer dolga leta mislili, da jim za bolj uspešen turizem manjka kak velik hotel ali smučišče … »Ta projekt nam je ob vsem, kar imamo, hribovsko infrastrukturo in gorniško tradicijo, dobesedno pisan na kožo, izkušnje naših predhodnic pa potrjujejo, da zgodbo Manj je več išče čedalje več ljudi. Zdaj bo se torej treba posvetiti predvsem spremembi odnosa domačinov do okolja in miselnosti turističnih delavcev, ki je bila doslej usmerjena v množični turizem, po novem pa bomo iskali ljudi, ki imajo spoštljiv odnos do narave in alpskega sveta, ter jim ponudili to pristnost, ki jo imamo.«


(Sosednji) zgledi vlečejo

S projektom je župana prvi seznanil domačin Drejc Karničar, ki je sledil vključevanju v mrežo alpske vasi Sele (Zell) na avstrijski strani Karavank, zdaj pa je tudi eden od aktivnih članov projektnega tima, v katerem so najbolj izkušeni domačini s področja turizma in gorništva, vsak s svojo nalogo pri uresničevanju ciljev. »Takrat se nam je zazdelo, da bi bila lahko ta pot prava tudi za Jezersko, zato smo temu sledili, brskali za informacijami in domačine navduševali za to idejo. Se je pa morala nato poklopiti cela vrsta zadev, da smo danes, po dveh letih intenzivnega dela, tik pred vključitvijo v mrežo.«

Vanjo je že vključenih 20 krajev v Avstriji, trije kraji na Bavarskem (letos se na to pripravlja četrti), eden na Južnem Tirolskem (letos vstopa še drugi), pridružuje se tudi prvi kraj v okviru preostale Italije ter Jezersko. Projekt tako zdaj vodijo planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Italije in Slovenije – Planinska zveza Slovenije (PZS) je, pričakovano, tudi nacionalni nosilec in koordinator projekta, s čimer se ukvarja predvsem njen podpredsednik Miro Eržen. »V preteklih letih smo večkrat slišali in debatirali o tem projektu in ideja, da bi prav PZS lahko prispevala k razvoju trajnostnega turizma, nam je bila zelo blizu. V vmesnem času so se vključevale še sosednje planinske zveze, in ko smo slišali, da se za to zanimajo na Jezerskem, smo formalnosti začeli urejati še mi. Jezersko ima vse potrebne atribute, izpolnjuje merila in res smo veseli, da se je to zgodilo.«



Številne prednosti

Kaj torej kraju, ki se vključi v mrežo Gorniških vasi, prinaša ta status? »Krajani in občina se zavežejo, da bodo razvijali trajnostni turizem, torej turizem, ki ga bodo obvladovali in ne širili v pogubne razsežnosti, in bo povezan z gorništvom. To je bil eden ključnih pogojev, da smo v PZS projekt podprli in ga bomo nadaljevali – v tem procesu je zdaj tudi občina Luče.« Poleg tega gre za blagovno znamko, ki gostu nedvoumno sporoča, da tak kraj ponuja vse tisto, česar množični turizem (skorajda) ne more. »Pri tem bo PZS tudi neke vrste nadzorni organ: če bi se v kraju pojavile neke poteze ali načrti, nezdružljivi z vizijo trajnostnega turizma, bi morali opozoriti, da tako ne bo šlo.« Še ena od prednosti je, da si predstavniki teh vasi na srečanjih vsako leto izmenjajo izkušnje, »tako vznikajo tudi nove ideje in po mojem je to res eden zelo pomembnih vidikov«, je dejal Eržen. »Tak projekt v kraju pripelje tudi do sodelovanja, če ga prej še ni bilo; ponudniki nastanitev se morajo povezovati s ponudniki prehranskih storitev, zato da gost dobi celovito ponudbo.«



Z ekonomskega vidika pa gre nedvomno za res veliko promocijo: »Izvajamo jo že mi na spletni strani, potem pa je tu še skupna spletna stran vseh gorniških vasi, kar pomeni, da glas seže v celoten alpski prostor, s čimer nagovarjamo večmilijonski trg, kar je zagotovo zelo pomemben kanal za promocijo.«

Kakor je povedal Drejc Karničar, si Jezersko doslej ni moglo privoščiti več kot toliko investiranja v promocijo, »zdaj pa si bomo res na stežaj odprli vrata v prepoznavnost. In se hkrati zavezali, da bo kraj ostal, kakršen je. Ker tuji gosti so nas pogosto spraševali, kako nam bo vso to avtentičnost uspelo obdržati, z vstopom v mrežo pa se strinjaš, da se boš samoomejeval, tržil dejstvo, da nimaš neke velike infrastrukture. In taka je, kot se je izkazalo med pogovori, tudi želja domačinov. Nihče več si ne želi velikih hotelov, v zadnjih dveh, treh desetletjih se počasi širi zavedanje, da imamo tukaj raj.«



Nov zagon

Pa bodo, spričo tako velike promocije, sedanje namestitvene zmogljivosti zadoščale? »Če bo to, kar imamo, zasedeno tudi v delu sezone, v katerem je bilo doslej manj obiska, bo to za tiste, ki se že zdaj poskušajo preživljati s turizmom, pomenilo dejansko preživetje, celo možnost za dodatno investiranje v svoje dejavnosti. Druge pa bo morebiti opogumilo, da se tudi sami lotijo posla: odprtja sobic, apartmajev …, kar ustvarja možnosti za še kakšno dodatno delovno mesto na Jezerskem.« Sicer pa, kot je povedal Karničar, imajo sosednje Sele vsega eno gostilno, »pa zadeve vseeno lepo tečejo. A prednost Jezerskega je nedvomno to, da ima poleg infrastrukture še lokalno pridelavo: na vseh turističnih kmetijah prevladuje doma pridelana hrana, vse so ekološke, na eni od kmetij deluje tudi trgovina z lastnimi izdelki, ki pa že zdaj težko zadosti povpraševanju.«

O vsem tem bo mogoče prebrati v turistični publikaciji v slovenskem in nemškem jeziku, s katero so si dali po besedah Karničarja največ opraviti v zadnjem obdobju intenzivnih priprav za vstop v mrežo. »To nam je doslej res manjkalo, zdaj pa imamo jagodni izbor vsega, kar Jezersko ponuja v turističnem, športnem in kulinaričnem pogledu, na voljo v sliki in besedi.« Nekaj od tega bodo danes na krajši turi videli tudi častni gostje – generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek – in vabljeni novinarji. »To bo le za prvi vtis o našem lepem kraju,« je povedal župan Rebolj. »Za boljše spoznavanje Jezerskega pa si bodo morali obiskovalci sami vzeti več časa. In to je tudi naš cilj.«